The Shourds, 2024, Kanada, Francija
Režija: David Croneneberg
Jezik: angleščina
Igrajo: Vincent Cassel, Diane Kruger, Guy Pearce, Sandrine Holt, Elizabeth Saunders, Jennifer Dale, Eric Weinthal
drama, 01h59min
Uspešni poslovnež Karsh, neutolažljiv po smrti ljubljene žene Becce, izumi revolucionarno in kontroverzno tehnologijo, ki živim omogoča, da opazujejo trupla svojih najbližjih v njihovih grobovih. Ko neke noči neznanci oskrunijo več grobov, med njimi tudi Beccinega, se Karsh loti iskanja krivcev. Ali postaja paranoičen ali pa je v ozadju res obsežna mednarodna zarota?
Napovednik : https://www.youtube.com/watch?v=xrPrV9qQIQY
Mračen, a tudi humoren film o telesnosti žalovanja, ki ga je David Cronenberg posnel po smrti svoje dolgoletne soproge. Z Vincentom Casselom kot režiserjevim alter egom.
Predprodaja vstopnic : Galerija Alga.
kritike
»Nič ne kaže, da bi Cronenberg, ki je bil ob premieri filma ‘mlad’ enainosemdeset let, izgubljal svoj edinstveni pečat, zato bi bilo o Mrtvaškem prtu morda prenagljeno govoriti kot o poslovilnem pismu. Ponuja pa nam nekaj drugega: neko novo vrsto filmske ljubezenske zgodbe, ki našo vez z mrtvimi raziskuje prek sanj in čisto realističnih izumov – namesto da bi se opirala na tako obrabljene bergle, kot so duhovi in visoka fantastika. Kakor večina režiserjevih poznih del tudi to gledalca postavi pred določene zahteve, a če smo pripravljeni sprejeti, kar nam Cronenberg ponuja, in se vživeti v njegov bogat čustveni svet, potem bomo obilno nagrajeni.«
– David Jenkins, Little White Lies
»Eden najboljših filmov Cronenbergovega poznega obdobja: eleganten in inteligenten, razmišljujoč in moder, melanholičen in melodramatičen – vse to s podtonom suhega humorja. Umetnik se je spet enkrat na novo izumil.«
– Olaf Möller, IFFR
»Mrtvaški prt nas podobno kot izvrstni Zločini prihodnosti iz leta 2022 spomni, da Cronenberg pri svojih enainosemdesetih ostaja eden največjih svetovnih režiserjev: drzen, brezkompromisen, inteligenten in neustrašen. Pa tudi zelo zabaven.«
– Adam Nayman, The Ringer
»Davida Cronenberga še vedno pogosto obravnavamo kot showmana telesne grozljivke, ki nas vodi ‘skozi zrcalo’, čeprav nam ga pravzaprav nastavlja. Nič drugače ni z Mrtvaškim prtom. Film so nekateri napačno ocenjevali po žanrskih merilih, a se v resnici ukvarja s prvinskimi človeškimi čustvi, ki zadevajo vse nas. /…/ Žanrske mahinacije se tako zdijo le način, kako se umetnik v svojem izbranem jeziku spoprijema z globoko izgubo. Cronenberg že od nekdaj uporablja svoboščine žanra, da bi osvobodil našo empatično domišljijo in nam omogočil, da začutimo nekaj prepovedanega ali neznanega – ali pa nas s kombinacijo odtujenosti in velikega medvedjega objema pripravil do tega, da nekaj znanega začutimo na novo: žalovanje kot zgodbo o duhovih, ki postane resnična in se nadaljuje zahvaljujoč shroudcamu . /…/ Če Mrtvaški prt gledamo skozi prizmo pogosto zlorabljenega izraza telesne grozljivke: ne gre nujno za grozo razpadajočega telesa, pač pa za grozo njegove odsotnosti – kar pomeni, da je Cronenberg posnel predvsem ljubezensko zgodbo.«
– Nicolas Rapold, Sight and Sound