sobota, 10. september, ob 20:00
Star plac, Cerkno

Moveknowledgement (SI)
novi zvok kultnega benda, ki se je podal v kozmično retro psihadelijo
Miha Šajina (klaviature, glas)
Uroš Weinberger (el. kitara, glas)
Dejan Slak (el. bas)
David Cvelbar (bobni)

Jü (HU)
energična mešanica jazza, rocka in psihadelije
Ernő Hock (el. bas)
Ádám Mészáros (el. kitara)
Szilveszter Miklós (bobni)

Foto: Janja Golob

Bend Moveknowledgement ima za seboj pestro zgodovino, v kateri že od konca 90. let 20. stoletja sprevrača in permutira ustaljene žanrske obrazce. Če je bila do pred nekaj leti zanje značilna drzna mešanica hiphopa, funka in elektronike, so po razhodu z vokalistom N’tokom ubrali različno zvočno pot. Na letošnjem albumu Lying Cobra (Moonlee Records) se namreč močno naslanjajo na dediščino progresive, psihadelije in krautrocka s konca 60. in začetka 70. let (Can, Faust, zgodnji Pink Floyd). Hipnotične skladbe še dodatno pridobijo na občutku lebdečih kozmično-atmosferskih tripov zahvaljujoč rabi retro elektronskih glasbil in efektov. Madžarski trio Jü se je od ustanovitve leta 2012 prebil med najbolj vznemirljive novojazzovske zasedbe na Madžarskem, vendar pa je pridevnik »novojazzovski« v primeru tega benda treba razumeti kar se da široko. Jazzovsko prvino gre še najbolj razumeti v smislu nekonvencionalnosti in odprtosti žanrsko izmuzljive glasbe. Trojica v eno samo čvrsto gmoto povezuje raznolike žanre, od jazzovske improvizacije prek psihadelije do številnih odvodov rocka (postrock, math-rock), pa tudi elektronike in tradicionalne godbe. Na cerkljanskem nastopu bo bend premierno pri nas predstavil tretji album III (RareNoise records, 2021).
Zasedba Moveknowledgement že od ustanovitve, ko so v skupini delovali še pevka in dva pihalca (vsi trije so bend zapustili leta 2006), velja za posebnost slovenske scene. Hitro in nabrito repanje glavnega vokalista Mihe Blažiča – N’toka niso spremljali elektronski ritmi in podlage, temveč v živo odigrana mešanica žanrov in slogov od funka prek alter-rocka do duba in elektronike. Eklekticizem ostaja značilnost benda tudi po razhodu z N’tokom oziroma po daljšem premoru, saj je bend leta 2017 potihnil in ni bilo jasno, ali sploh še obstaja. Vrnitev v formi kvarteta na letošnjem albumu Lying Cobra (Moonlee Records) je prinesla tudi nekaj sprememb, denimo v vlogi in rabi vokala (na novem albumu pojeta Uroš Weinberger in Miha Šajina, avtorja vseh skladb, Šajina pa je tudi producent), še najbolj pa v glasbi, ki se odkrito spogleduje in navdihuje z zapuščino psihadeličnega rocka polpretekle zgodovine. Album je požel same pohvale; v Mladini mu je Gregor Kocijančič dodelil pet zvezdic, na Radiu Terminal je razglašen za »plato tedna«, v Odzvenu pa je Miroslav Akrapović takole sklenil svojo recenzijo: »Biti samemu sebi v navdih, to zmorejo redki.«
Glasbeniki iz tria Jü so zelo dejavni na budimpeški sceni, ne le kot člani številnih in raznolikih zasedb, marveč tudi kot sodelavci cenjenih mednarodnih glasbenikov, kot so John Zorn, Eugene Chadbourne, Charles Gayle, William Parker ali Hamid Drake. Kot vzornike navajajo težkokategornike z ameriške in evropske scene: zasedbi Naked City ter Moonchild Johna Zorna in Last Exit, legendarni free-noise kvartet Billa Laswella, Sonnyja Sharrocka, Petra Brötzmanna in Ronalda Shannona Jacksona. Laswell je tudi miksal prvenec Jü Meets Møster, na katerem so sodelovali z norveškim saksofonistom Kjetilom Møsterjem. Podobno nebrzdano mešanico free jazza in radikalnega rocka kot na prvencu so nato predstavili tudi na drugem albumu Summa. Na svežem tretjem albumu, preprosto poimenovanem III, pa so se bolj posvetili pretanjeni in pretkani medigri žanrov, med katerimi sedaj poleg jazza, rocka in progresive slišimo tudi prvine tradicionalnih godb z Daljnega vzhoda, natančneje iz Indije in Indonezije. Kar pet skladb od desetih temelji na tradicionalnih pesmih z Daljnega vzhoda, ki v rokah tria plapolajo med frenetično ekstatičnostjo in mistično meditativnostjo.
Koncert zasedbe Jü je podprl Lisztov inštitut Ljubljana.