Non+Ultras je plesna predstava nemškega koreografa Moritza Ostruschnjaka, ki skozi energičen spoj sodobnega plesa, urbanih plesnih praks, videa in glasbe raziskuje mehanizme množične pripadnosti, fanatizma ter političnega protesta. Na odru se znajdejo stotine navijaških šalov, stadion pa postane metafora sodobne družbe, v kateri se prepletajo šport, politika, družbena omrežja in kultura spektakla.
Predstava izhaja iz vizualnega in čustvenega sveta nogometnih navijačev, vendar preseže okvir športa. Osem plesalcev v vsakdanjih oblačilih ustvarja visoko intenzivne skupinske prizore, ki spominjajo na navijaške koreografije, protestne shode ali množične rituale. Gibanje se nenehno giblje med kolektivno evforijo in individualno izgubo identitete, med občutkom pripadnosti in nevarnostjo slepega sledenja skupini.
Ostruschnjak uporablja logiko družbenih omrežij: hitre menjave podob, zvoka in pomenov ustvarjajo tok informacij, v katerem se srečujejo nogometni navijači, politični protestniki, popkulturni idoli in medijski spektakli. Na odru se prepletajo stadionski napevi, videoposnetki tekem, prizori nemirov in množičnih zborovanj, kar razkriva podobnosti med različnimi oblikami kolektivne identifikacije.
Osrednji simbol predstave je navijaški šal, ki se v rokah plesalcev nenehno preobraža: postane zastava, maska, orožje, povezovalni element ali znak pripadnosti. S tem predstava odpira vprašanja, zakaj ljudje iščejo skupnost, kako nastajajo množična gibanja in kako se navdušenje lahko spremeni v politično ali ideološko silo.