PANORAMA
V distopični viziji brazilske družbe 77-letna Tereza iznajdljivo kljubuje vladni odredbi o prisilni izselitvi v »upokojenski geto« in na zabavnem popotovanju po Amazonki doživi nenavadno razodetje.
Tereza je vse življenje preživela v majhnem industrijskem mestecu sredi Amazonije. Ker je dopolnila 77 let in izpolnila pogoje za upokojitev, prejme uradno obvestilo, da se mora preseliti v posebno stanovanjsko naselje, namenjeno starejšim. Reklamni panoji izolirano kolonijo sicer predstavljajo kot raj za upokojence, a Tereza temu ne nasede. Še vedno polna življenja bi rada po svoje izkoristila leta, ki so ji še preostala; še zlasti rada bi videla kraje, ki si jih je od nekdaj želela obiskati. Ko ji prvi poskus potovanja spodleti in jo oblasti pod prisilo napotijo v kolonijo, pobegne ter se z majhno barko – in rahlo čudaškim kapitanom – odpravi na popotovanje po Amazonki in njenih pritokih.
»Film ne govori zgolj o staranju telesa, temveč tudi o razseljevanju in prisilni odstranitvi skupnosti. V tem je zelo aktualen, vendar je zasnovan tudi zelo alegorično, spregovori o sodobnih vprašanjih, ne da bi se udinjal idealizirani 'brazilskosti‘. Je film, željan pogovora s svetom.« (Gabriel Mascaro)
festivali, nagrade (izbor)
Berlinale 2025 (srebrni medved – velika nagrada žirije/Silver Bear – Grand Jury Prize), Sydney 2025