Mlade matere ( Jeunes mères , Belgija, Francija, 2025, 105 min.), 15+
Film znamenitih belgijskih bratov Dardenne, Jean Pierra in Luca, je čustveno močan portret petih mladoletnih mater, ki se spopadajo z izzivi prezgodnjega materinstva. Živijo v centru za podporo mladim mamam kjer se učijo skrbeti za svoje otroke, soočajo pa se tudi z lastnimi čustvenimi ranami, neurejenimi družinskimi odnosi in negotovostjo glede prihodnosti. Nagrada za najboljši scenarij v Cannesu.
Režija in scenarij: Jean-Pierre in Luc Dardenne
Igrajo: Babette Verbeek, Elsa Houben, Janaina Halloy Fokan, Lucie Laruelle, Samia Hilmi, Christelle Cornil, India Hair, Joely Mbundu, Jef Jacobs, Claire Bodson, Eva Zingaro, Adrienne D’Anna, Mathilde Legrand, Hélène Cattelain, Selma Alaoui
Festivali, nagrade: Cannes (nagrada za najboljši scenarij, nagrada ekumenske žirije); AFI Fest; São Paulo; Busan; Tajpej; Liffe
Distribucija: Fivia – Vojnik
Žanr: drama
Zgodba
Jessica, ki je bila kot otrok posvojena, si želi prekiniti krog zapuščenosti in navezati stik z biološko materjo, ki jo je zapustila. Ariane se sooča z bolečo dilemo, ali naj otroku omogoči boljšo prihodnost pri ljubečih rejniških starših in s tem preseka vzorec družinskega nasilja, ki ga sama dobro pozna. Perla ostaja s partnerjem, ker se boji biti sama. Julie in Dylan, nekdanja odvisnika, se kljub bremenom preteklosti trudita začeti znova kot mlada družina. Naïma pa je uspešno zaključila usposabljanje in pogumno stopa na pot samostojnega življenja.
Komentar
»Nežnost, sočutje in ljubezen so glavne teme tiho prevzemajočega novega filma bratov Dardenne, s katerim se Jean-Pierre in Luc po nekoliko prisiljeni melodramatičnosti svojih nedavnih del vračata v staro formo. Film izžareva preprostost in jasnost, režiserja pa vsem na platnu podelita dostojanstvo in inteligenco, ki si ju zaslužijo: vsak prizor in vsak lik sta naravna in nepretenciozna.«
Peter Bradshaw, The Guardian
»/…/ Mlade matere, mojstrovina socrealizma oz. neoneorealizma, se dogaja v belgijskem zavetišču (Liège), v katerem [se] štiri mlade matere /…/ mojstrijo v materinstvu, samopomoči in skupnostni solidarnosti, s pomočjo katere premagujejo negotovost, nerazumevanje, stres, strahove, tesnobe, travme, dadaizem svojega telesa in vse tiste mučne občutke zapuščenosti in osamljenosti (njihovi fantje so odsotni ali zasvojeni ali nasilni ali nezreli). Solidarnost je tako elegantna in preprosta, imerzivna in nalezljiva. In deluje – že v majhnih količinah. Kot empatija. ZA+«
Marcel Štefančič, jr., Mladina