Milan Erič in Zvonko Čoh sta nam poznana predvsem kot izvrstna risarja. Kostanjeviška razstava z naslovom Koprnenje po svetlobi v njunem delu izzove premik od risarskih instalacij, ki so z nenavadnimi, duhovitimi, tudi improviziranimi kombinacijami risb nastajale v dialogu z razstavišči k instalaciji v prostoru. Kostanjeviška instalacija je celostno zasnovan ambient, ki se navdihuje pri arhitekturni in simbolni logiki prostora, hkrati pa jo z umetniško intervencijo sprevrača in prevaja v drugačno doživljajsko območje. V prostoru samostanske bazilike sta umetnika ustvarila alternativno »arhitekturno« situacijo, tako da sta s stropa in sten, kot da bi risala po zraku, izobesila in prepletla transparentne bele trakove. Sestavljeni v mrežo ti zapolnijo in razgibajo običajno izpraznjen cerkveni prostor. Na eni strani njihova struktura sledi ritmu arhitekturnih elementov, šilastih lokov, snopastih stebrov in obokov, hkrati pa ohrani samosvojo igro oblik.
Foto: Tomaž Grdin, arhiv GBJ