I. DEJANJE

Irska princesa Izolda pluje proti Cornwallu na Tristanovi barki, saj se njegov stric, kralj Mark, namerava poročiti z njo. Mornarji se ji rogajo s pesmijo o irski mladenki in njena služkinja Brangäne jo poskuša pomiriti. Izolda izprašuje Tristana, a on se spretno izmika njenim poizvedbam. Njegov pajdaš Kurwenal glasno zasmehuje Irke in poje porogljivo pesem o Izoldinem zaročencu Moroldu, ki ga je Tristan ubil, ko je priplul v Cornwall, da se maščuje za Irsko. Izolda komaj kroti svojo jezo in razkrije Brangäne, kako je ranjeni Tristan po dvoboju z Moroldom zakrinkan prišel k njej, da ga je pozdravila s svojim znanjem zelišč in magije, ki se je naučila od matere. Seveda je prepoznala Tristana, a se je njena odločenost maščevanja za Moroldovo smrt razblinila, ko jo je proseče pogledal v oči. Zdaj neizmerno obžaluje svoje oklevanje, da ga ni ubila in tako zanj kot tudi zase želi smrti. Brangäne jo opomni, da se ni nečastno poročiti s kraljem in da Tristan preprosto vrši svojo dolžnost. Izolda še naprej meni, da njegovo obnašanje razkriva njegov odpor do nje in naroči Brangäne, naj ji pripravi materin smrtni napoj. Kurwenal jima ukaže, naj zapustita krov, ko izvidniki zagledajo kopno. Izolda vztraja, da ne bo šla s Tristanom, dokler se ji ne opraviči. Ta jo le hladno pozdravi in to jo razjari, da zahteva zadoščenje za Moroldovo smrt. Tristan ji ponudi svoj meč, a ga ne more ubiti. Namesto tega Izolda predlaga, da nazdravita v znak sprave. Tristan ve, da ju namerava oba zastrupiti, a vseeno spije pijačo, ona pa prav tako. Namesto nastopa smrti si izmenjata ljubeč pogled, nato pa si padeta v objem. Brangäne prizna, da je zvarila ljubezenski napoj, glasovi mornarjev pa naznanijo prihod v Cornwall.

II. DEJANJE

Izolda nestrpno čaka na vrtu Markovega gradu na sestanek s Tristanom, medtem pa v daljavi trobila oznanjajo kraljevi odhod na lov. Izolda misli, da je lovska odprava daleč proč, a jo Brangäne posvari pred vohuni, še posebej ljubosumnim vitezom Melotom, ki ga je zasačila oprezati za Tristanom. Izolda ji odvrne, da je Melot Tristanov prijatelj, in jo pošlje stražit ter prižge opozorilno baklo. Ko prispe Tristan, ga strastno pozdravi. Zahvaljujeta se temi, da zakriva svetlobo konvencionalnosti in lažnih fasad in se oba počutita varno v objemu noči. Brangänin oddaljen glas ju svari, da se bo kmalu zdanilo, a ljubimca sta gluha za nevarnost in noč primerjata s smrtjo, ki ju bo nekoč združila. Nenadoma prihiti Kurwenal z vestjo, da so se kralj in njegovi spremljevalci vrnili. Vodi jih Melot, ki razkrinka ljubimca. Kralj Mark osuplo besni, da ga je vendar Tristan nagovarjal k poroki in izbral to nevesto. Ne more razumeti, kako bi ga lahko tako onečastil nekdo, ki mu je tako blizu. Tristan ne najde besed v odgovor. Izoldo vpraša, ali mu bo sledila v kraljestvo smrti. Ko mu pritrdi, Melot napade Tristana, ki ranjen pade Kurwenalu v objem.

III. DEJANJE

Smrtno ranjen Tristan je nazaj na svojem gradu, nad njim bdi Kurwenal. Pastir povpraša po gospodarju in Kurwenal pojasni, da bi ga lahko samo Izolda rešila s svojimi magičnimi sposobnostmi ranocelstva. Pastir pristane, da bo zaigral prešerno melodijo na pipe, ko zapazi bližajočo se ladjo. Tristan ima privide o kraljestvu noči, kamor se bo vrnil z Izoldo. Kurwenalu se zahvali za njegovo privrženost, nato pa si predstavlja, da se bliža Izoldina ladja. Žal pastirjev otožni napev sporoča, da je morje še vedno prazno. Tristan se spomni melodije iz otroštva, ki ga spomni na dvoboj z Moroldom. Želi si, da bi ga Izoldin lek pokončal, namesto da mora zdaj trpeti. Pastirjev napev se naposled razvedri. Tristan razburjeno vstane iz bolniške postelje in si strga obveze, da rane zakrvavijo. Izolda prihiti v prostor in Tristan se umirajoč zgrudi v njen objem. Pastir oznani prihod še ene ladje in Kurwenal predpostavlja, da prihajata Marke in Melot, zato zabarikadira vrata. Od zunaj je slišati Brangänin glas, kako poskuša umiriti Kurwenala, ta pa je noče poslušati in zabode Melota, nato pa kraljevi vojaki pokončajo še njega. Kralj Marke je strt od žalosti ob pogledu na mrtvega Tristana, Brangäne pa pojasni Izoldi, da ju je kralj prišel pomilostit. Izolda je zamaknjena in je ne sliši; Tristanov privid jo vabi v oni svet in mrtva se zgrudi na njegovo truplo.