I. DEJANJE
Pomlad 1789, dvorec grofice di Coigny. Njen sluga Gérard z bolečino v srcu opazuje ostarelega očeta, kako se muči s premikanjem pohištva, in objokuje trpljenje vseh služabnikov arogantnih gospodarjev (»Son sessant’anni«). Vstopi grofičina hči Maddalena in Gérard se zave, kako močno jo ljubi. Grofica je zaposlena s pripravami na večerno zabavo in okara hči, da še ni oblečena v večerno toaleto. Maddalena se služabnici Bersi pritožuje nad trenutno modo oblek, saj so tako neudobne, nato pa se odhiti preobleč. Med večernimi gosti je pisatelj Fléville, ki ga spremlja nadebudni pesnik Andrea Chénier. Pesnik Abbé prinese najnovejše slabe novice iz Pariza, nato pa Fléville družbo poživi s pesmijo, ki jo je spesnil za priložnost. Maddalena nato zadržanega Chénierja prisili, da iz glave strese pesem (»Un dì all’azzurro spazio«). Gostje so osupli, ko v stihih kritizira duhovščino in plemstvo ter njihovo brezbrižnost nad trpljenjem revnih. Gostje zaplešejo gavoto, to pa prekine Gérard, ki vdre na zabavo s skupino obubožanih kmetov. Grofica ga nažene ven skupaj z preostalo »drhaljo«. Goste nato povabi nazaj na plesišče, a ti raje odidejo in grofica ostane sama.
II. DEJANJE
Pomlad 1794, promenada Cours-la-Reine v Parizu. Pričela se je revolucija in vlada jakobinska diktatura. Bersi se izdaja za privrženko revolucije, da bi ušla sumom vohunskega Incredibila (»Temer? Perchè?«). Ta pa se ne da pretentati in opazi, da Chénier nekoga čaka v Café Hottot. Za mizo se mu pridruži prijatelj Roucher, ki je Chénierju priskrbel potni list, da lahko varno zapusti državo. Chénier odvrne, da mu je usojeno ostati in poiskati žensko, ki mu piše anonimna ljubezenska pisma (»Credo a una possanza arcana«). Njun pogovor zmoti sprevod novonastavljenih dostojanstvenikov z Gérardom na čelu. Incredibile Gérarda povpraša po ženski, ki jo išče, in ta mu opiše Maddaleno. Medtem Bersi Chénierju naroči, naj počaka v kavarni, saj se nekdo želi sestati z njim. Prikaže se Maddalena in mu razkrije, da je ona avtorica ljubezenskih pisem. Izpovesta si večno ljubezen (»Ora soave«). Vohun Incredibile ju zasači skupaj in pripelje Gérarda. Sledi dvoboj s Chénierjem za Maddalenino čast, v katerem je Gérard ranjen. Ko končno prepozna Chénierja, mu Gérard ukaže, naj zbeži in zaščiti Maddaleno. Množica ga sprašuje, kdo ga je ranil, a Gérard se izgovori, da ne pozna napadalca.
III. DEJANJE
24. julij 1794, sodna dvorana revolucionarnega razsodišča. Revolucionar Mathieu zaman prosi množico, da darujejo denar za revolucijo. Gérard, ki si je opomogel od rane, goreče zagovarja domovino in jih prepriča. Starka Madelon, ki je v vojni že izgubila sina in enega vnuka, zadnjega vnuka preda vojski (»Son la vecchia Madelon«). Množica se razkropi in pojavi se Incredibile. Vztraja, da mora Gérard najprej ovaditi Chénierja, če želi osvojiti Maddaleno. Gérard sestavi ovadbo, nato pa se pokesa nad prelito krvjo, ki mu je pomagala priti do tega pomembnega položaja. Prizna si, da mu zdaj vlada strast (»Nemico della patria«). Takoj ko odda Chénierjevo obtožnico, pride Maddalena. Gérard prizna, da ji je nastavil past in ji izpove ljubezen. Maddalena mu ponudi svoje telo, če reši Chénierja. V revoluciji je postala ubežnica, saj so ubili njeno mater in požgali njihov dvorec (»La mamma morta«). Gérarda se dotakne njena ljubezen za Chénierja in obljubi ji, da ga poskusi rešiti. Razsodišče zaseda, prisostvuje nemirna množica. Chénier roti za svoje življenje (»Sì, fui soldato«) in Gérard sodnikom prizna, da je podal lažno ovadbo. Kljub temu je Chénier obsojen na smrt in odveden v ječo.
IV. DEJANJE
25. julij 1794, ruševine pariškega zapora St. Lazare. Chénier prijatelju Roucherju v slovo prebere poslednjo pesem (»Come un bel dì di maggio«). Gérard in Maddalena srečata ječarja Schmidta in Maddalena ga podkupi z dragulji, da lahko zavzame mesto neke druge plemkinje, obsojene na smrt. Gérard gre k Robespierru znova prosit za Chénierjevo svobodo. Maddalena pove Chénierju, da je prišla umret z njim. Ob zori delita še zadnje trenutke (»Vicino a te«), nato pa ju odvedejo pod giljotino.