Gradivo za razstavo Meščanska slika časovno obseže obdobje od začetka 19. stoletja, vso njegovo prvo polovico in se izteče z življenji najvidnejših predstavnikov Karingerja in Pernharta na začetku sedemdesetih let 19. stole-tja. V zgodovinskem smislu gre za živahno obdobje narodnega preroda in izoblikovanja nacionalne identitete, ki je doseglo enega od mejnikov v marčni revoluciji leta 1848. V tem času je živel France Prešeren; dvestoletnico njegovega rojstva slavimo prav prihodnje leto. Hkrati je to obdobje francoske okupacije in živahne politične dejavnosti Ljubljane, ki je bila glavno mesto Ilirskih provinc; v tem času smo Slovenci dobili časopis v svojem jeziku, urejeno šolstvo in posebej Ljubljana urejeno infrastrukturo. Leta 1824 so bile za trenutek v Ljubljano uprte vse oči Evrope, saj se je tu odvijal kongres Svete alianse, ki so se ga udeležili najvidnejši politiki in vladarji Evrope: knez Metternich, avstrijski cesarski par, ruski car, neapeljski kralj in drugi.
Slogovno je slikarstvo tega časa zelo heterogeno. Sega od klasicizma in bidermajerja prek romantike do začetkov realističnega slikarstva, ki ga nakazuje pozno delo Antona Karingerja. Vsebinsko je omejeno na dela za meščanskega naročnika, torej posvetna dela, cerkveno slikarstvo smo izvzeli. Meščan tistega časa je živel v okolju, ki je današnjemu v marsičem podobno. Primerjamo lahko vsaj gospodarski dvig, spremembo ekonomije, intenzivno strukturiranje meščanskega razreda glede na ekonomsko uspešnost. Najpremožnejši so kot statusni simbol svoje nove moči naročali portrete, krajine, tihožitja in celo žanrske prizore za okrasitev svojih domovanj in hkrati v dokazilo lastne pomembnosti kot trajni spomin za dediče in prihodnost.
Iz tega obdobja hranimo v Narodni galeriji kvalitativno in kvantitativno najbolj obsežen slikarski fond v primerjavi z drugimi obdobji ali v primerjavi z drugimi muzejskimi ustanovami. To se odraža tudi v stalni zbirki Narodne galerije. S pritegnitvijo gradiva, ki ni razstavljeno, ampak se skriva v depojih, si obetamo, da bomo velik del galerijskih slik katalogizirali in predstavili slovenski javnosti.
Poleg pomembnosti gradiva je bil pobuda za pričujočo razstavo tudi uspeh razstave Slovensko bidermajersko slikarstvo iz Narodne galerije v Ljubljani, ki smo jo pripravili za Muzej za umjetnost i obrt v Zagrebu kot odgovor na slikarski del njihove razstave Bidermajer u Hrvatskoj. Razstavo smo postavili v Zagrebu marca in aprila 1998. Razstavljeno gradivo je pokazalo večjo kvaliteto v primerjavi s hrvaškim. Zaradi dobrega odziva publike smo se odločili, da bomo podoben izbor predstavili tudi slovenskemu občinstvu, še zlasti, ker je velik del tega gradiva javnosti dostopen le občasno in ga zaradi pomanjkanja prostora ne moremo vključiti v stalno zbirko v takem obsegu, kot bi želeli.
Za ljubljansko razstavo smo izbrali 143 slik najvidnejših avtorjev tega obdobja. To so portretisti Josip Tominc, Matevž Langus, Mihael Stroj, Anton Karinger in Pavel Künl; slednja dva sta zapustila tudi veliko število drugih motivov. Zlasti Karingerja pogosto uvrščamo med krajinarje in ob Marka Pernharta. Malo znana slikarka tihožitij Marija Auersperg bo predstavljena s tremi slikami. Kvalitetno drugo kategorijo izbranih slik predstavljajo dela Ludvika Cetinovića, krajinarjev Antona Hayneja in Franza Kurza von Goldenstein, Andreja Herrleina - ta je mdr. portretiral tudi mlado Julijo Primic, Viljem Künl in Mihael Brodnik.
Podatki o projektu:
143 slik
12 slikarjev od Franca Kavičiča, Jožefa Tominca, Matevža Langusa, Mihaela Stroja, Pavla Künla in Marka Pernharta do Antona Karingerja
več slik prvič razstavljenih in publiciranih
razstavo spremlja katalog z uvodno študijo, kataložnimi enotami vseh 143 slik, reprodukcijami (barvne in črno-bele) in strokovnim aparatom (opisi stanja, provenience, seznami razstav, bibliografija, prerisi signatur itn.) ter časovno preglednico
Avtorica razstave
mag. Barbara Jaki
Oblikovanje
Miljenko Licul, Studio Zodiak
10. maj–31. avgust 2000
Narodna galerija
Puharjeva 9
1000 Ljubljana