Memi, ki jih je prvi opredelil biolog Richard Dawkins leta 1976, so ideje, ki s pomočjo reprodukcije in evolucije potujejo in se širijo hitreje od drugih. V okolju množičnih medijev so memi lahko karkoli od popularnih podob, kratkih prizorov iz filmov in nanizank, do skečev in glasbe iz reklam. Od poznih devetdesetih let so memi neizogibno našli idealna tla za razcvet v okolju »razširljivih medijev« (Henry Jenkins), ki ga nudi internet. Viralni videi, čudne slike in insajderske šale se širijo znotraj medija, ki omogoča takojšnjo manipulacijo in delitev.
Od samega začetka so bili memi osrednje zanimanje interdisciplinarnega kolektiva Clusterduck, ki je zbral številne udeležence iz različnih evropskih držav okoli množice spletnih platform in se osredotočal na procese in akterje za ustvarjanjem z internetom povezanih vsebin. Medtem ko je njihova spletna razstava #MEMEPROPAGANDA raziskovala politični in aktivistični potencial memov, pa transmedijski projekt MEME MANIFESTO (2018–) raziskuje skrivne pomene in komunikacijske potenciale memske simbologije. Na osnovi estetike spletnih teoretikov zarot, starodavnih knjig urokov in najsodobnejšega digitalnega oblikovanja si MEME MANIFESTO prizadeva biti priročnik za memsko produkcijo, visoko sofisticirana dokumentacija sodobne memske pokrajine in umetniška knjiga o skrivnih plateh interneta.
MEME MANIFESTO raziskuje različne vidike memske kulture prek različnih medijev: spletne instalacije in participativnega arhiva, imenovanega Safari, fizične instalacije Detektivski zid in serije delavnic z naslovom Protokoli Meme manifesta , kjer so udeleženci pozvani, da prispevajo vsebine, podobe in razprave k izvedbi MEME MANIFESTA. Projekt je bil izveden leta 2020 na rezidenci Emap/Emare pri Impaktu, zdaj pa začenja potovati po svetu. Ob svojem obisku Aksiome bo kolektiv Clusterduck prinesel predstavitev Detektivskega zidu . Deset tabel, ki sestavljajo Detektivski zid in so se navdihovale pri slavnem Bilderatlas Mnemosyne Aby Warburg ter namigujejo na t.i. Nori zid iz mema Pepe Silvia, obravnava deset različnih tem in momentov iz zgodovine memske kulture od leta 2006 do danes. Obiskovalci so povabljeni, da preučujejo nori zid in raziskave, na katerih ta temelji, s pomočjo Vodiča po Detektivskem zidu , ki sta ga izdala Aksioma in Impakt. In da bi si obiskovalci lahko pobližje ogledali digitalne različice tabel , jih Clusterduck prek serije pripisov in povezav vabi, da se podajo po skoraj neskončni vrsti zajčjih lukenj. Clusterduck pri tem priporoča previdnost in postopanje na lastno odgovornost. Kot Marc Tuters izpostavi v uvodnem besedilu Vodiča : »Če ga pogledamo skozi paralaksno perspektivo totalitete (Jameson) in mikropolitičnega (Deleuze in Guattarri), ima Clusterduckov nemogoč projekt kartiranja memske kulture nekaj značilnosti subkulturnega cepiva, ko se inokuliramo prek nadzorovane izpostavljenosti. Tako kot za koronavirus tudi za chanovsko kulturo vemo, da ne bo nikoli izginila, ne glede na to, kako zelo bi si nekateri to želeli. V skladu z akceleracionisti lahko rečemo, da tako ni druge poti ven kot tiste skozi. Bistroumnost Clusterducka je v resnosti, s katero pristopajo k objektu, ki noče, da bi ga jemali resno. Ta odnos jim je dovolil, da so v našem imenu zrli v brezno, ne da bi pri tem tudi sami postali pošasti.«