Mednarodna znanstvena konferenca Evropa sreča Egipt je posvečena diplomatu in zbiralcu egipčanskih starin Antonu Lavrinu in avstrijskemu nadvojvodi Maksimilijanu I. Mehiškemu.
2. aprila 2026 so v nekdanji konjušnici gradu Miramar pri Trstu odprli razstavo z naslovom Sfinga ga privlači: Maksimilijan Habsburški in egipčanske zbirke med Trstom in Dunajem. Razstavni projekt spremlja razvoj Maksimilijanove zbirke – od prvih nakupov in diplomatskih potovanj do nikoli uresničenega načrta za muzej v Miramaru ter razburljive poti artefaktov med Trstom, Mehiko in Dunajem. V sodelovanju z dunajskim Umetnostnozgodovinskim muzejem ( Kunsthistorisches Museum ) se pomemben del zbirke, ki je bil v 19. stoletju prenesen na Dunaj, do septembra izjemoma vrača v Trst. Del te obsežne zbirke predstavljajo predmeti, ki jih je Maksimilijan pridobil sredi 19. stoletja tudi s pomočjo Antona Lavrina.
Anton Lavrin (1789−1869) − diplomat in zbiralec egipčanskih starin
Anton Lavrin, rojen 21. januarja 1789 v Vipavi, je leta 1834 prevzel mesto generalnega avstrijskega konzula v Aleksandriji. Takoj po prihodu v Egipt je postal navdušen zbiralec staroegipčanskih starin. Kadar mu je čas dopuščal, je tudi sam izkopaval, v svoji vili v Aleksandriji, ki je bila uničena v požaru, je ustvaril obsežno egipčansko zbirko. Del Lavrinove zbirke, skupaj z več sfingami, so leta 1855 prodali avstrijskemu nadvojvodi Ferdinandu Maksimiljanu med njegovim državniškim obiskom v Egiptu. Nakup je bil namenjen načrtovanju Egipčanskega muzeja v dvorcu Miramar pri Trstu, po njegovi smrti v Mehiki leta 1867 so t. i. miramarsko zbirko , v kateri so bili tudi predmeti iz Lavrinove zbirke, preselili na Dunaj. Danes te predmete, ki jih je Lavrin poslala na Dunaj, hranijo v tamkajšnjem Umetnostnozgodovinskem muzeju.
Največjo odmevnost v javnosti je doživela Lavrinova osma pošiljka na Kranjsko, v kateri sta bili nagačeni krokodil in egipčanska človeška mumija. Lavrin je v pismu, ki ga je napisal 6. julija 1846 v Aleksandriji, Deželnemu muzeju, današnjemu Narodnemu muzeju Slovenije, ponudil pravo egipčansko mumijo, edino danes hranjeno v Sloveniji.
Besedilo: Tomislav Kajfež, Mumija in krokodil , 2014