Hatidze Muratova z bolehno materjo živi v odročnem gorovju globoko na Balkanu v vasi brez cest, elektrike ali tekoče vode. Zadnja v dolgi tradiciji divjih čebelarjev se preživlja z nabiranjem medu v majhnih panjih in jih prodaja v najbližjem mestu. Hatidzino mirno življenje razburka prihod nomadske družine, ki prispe z rjovečimi motorji, sedmimi sitnimi otroki in čredo goveda. Hatidze optimistično sprejme obete sprememb, a kmalu se razvije spor, ki razkrije temeljno nesoglasje in napetost med naravo in človekom, slogo in disharmonijo, odgovornostjo in izkoriščanjem.