1. predavanje v ciklu Glasbeni svetovi socialistične Jugoslavije
V socialistični Jugoslaviji so bile glasbene dejavnosti institucionalno organizirane kot sredstvo za spodbujanje družbene in politične participacije ter vključene v številna področja vsakdanjega življenja in socialne reprodukcije – znotraj tovarn, delavskih kulturnih centrov, sindikatov, mladinskih organizacij in lokalnih skupnosti. Predavanje se bo osredotočilo na socialistične diskurze in prakse amaterizma – ne v smislu pomanjkanja profesionalnosti, temveč kot na zgodovinsko specifičen način organiziranja kulturne produkcije, ki je prerazporedil dostop do prostorskih in časovnih virov. Tovarniški amaterski zbori, pihalne godbe, folklorni ansambli in kulturno-umetniška društva so tvorili gosto infrastrukturo, ki je povezovala delo, prosti čas in glasbene dejavnosti. Čeprav so ta sistem podpirala podjetja, občine, republike in država, je večino sredstev zanj zagotavljalo delavsko ljudstvo sámo prek prostovoljnih, samoupravnih in kolektivnih oblik organiziranja.
Takšen pogled na glasbeno življenje preusmeri pozornost na njegove materialne pogoje in infrastrukturne razsežnosti – vključno s prostori za vaje, glasbenimi inštrumenti, prometnimi omrežji, mehanizmi financiranja, mediji, pedagoškimi sistemi in administrativni okvirji –, ki jih bo predavateljica obravnavala skozi marksistično prizmo. Posebej se bo posvetila razmerju med plačanim in neplačanim časom, dostopu do materialnih virov ter oblikam lastništva, in sicer ne le kot dejavnikom, ki organizirajo glasbeno življenje, ampak tudi kot silam, ki oblikujejo izvedbene prakse in načine poslušanja. Kako so jugoslovansko samoupravljanje ter oblike družbenega lastništva, avtorstva in sodelovanja delovale v povezavi z vsakdanjim ustvarjanjem glasbe? Kje so se v retoriki kolektivnega glasbenega življenja ohranila izključevanja, hierarhije in neformalne strukture moči? Kako je glasbena dejavnost posredovala pri oblikovanju razredov, odnosih med spoli in medetničnem sobivanju? Ter kako so se zadevne infrastrukture spremenile v kontekstu tržnih reform, poznega socializma in postopne komodifikacije kulturne produkcije?
Predavateljica bo glasbeno življenje v socialistični Jugoslaviji obravnavala kot obliko družbene organizacije in vsakdanjega upravljanja skupnih dobrin. Postavila pa bo tudi temelje za ponoven premislek širšega vprašanja v študijah glasbe in zvoka: kaj sploh šteje za »glasbeno dejavnost«, ko v ospredje postavimo materialne razmere, ki to dejavnost omogočajo, omejujejo in oblikujejo?
Predavanje bo v slovenskem jeziku in si ga bo mogoče ogledati tudi v neposrednem spletnem prenosu (povezava bo objavljena naknadno na spletni strani Slovenskega muzikološkega društva).
Ana Hofman je znanstvena svetnica na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU v Ljubljani. Njena raziskovalna področja vključujejo glasbo, zvok in politiko v socialističnih in postsocialističnih družbah, s poudarkom na spominu, afektu in aktivizmu v sodobni konjunkturi neoliberalizma in postsocializma na območju nekdanje Jugoslavije. Objavila je številne znanstvene članke in poglavja v knjigah ter dve monografiji: Staging Socialist Femininity: Gender Politics and Folklore Performances in Serbia (2011) in Music, Affect, Politics: New Lives of Partisan Songs in Slovenia (2015). Bila je tudi sourednica tematske številke »Music and the Politics of Memory: Resounding Antifascism across Borders«. Nedavno je skupaj s Tanjo Petrović uredila zbornik Affect’s Social Lives: Post-Yugoslav Reflections (2023). Njena najnovejša knjiga Socialism Now: Singing Activism after Yugoslavia (2025), ki obravnava strateški amaterizem, politiko prostega časa in posmrtna glasbena življenja socializma po razpadu Jugoslavije, je izšla pri založbi Oxford University Press.