Literarno-plesni dogodek v dvorani Mestne občine Nova Gorica.
Glasba in ples si prizadevata za jasnost in prizemljenost sredi naraščajočih protislovij: ko se »mraz razplamti v udih«, »mrtva tišina igra melodije« in »se temne sence neskončno vrtijo okoli same sebe«.
V središču uprizoritve je gibanje navzven – tako v dobesednem kot v prenesenem pomenu. Notranji procesi, stvari, ki se nas dotaknejo, nas strašijo ali pomirjajo, se razkrijejo in širijo. Bachmannova kupola pri tem ustvarja dodatno dimenzijo, ki plesalca in pianista neprestano spodbuja k prehajanju iz notranjosti v zunanjost – skupaj, v nasprotju, izmenično ali vsak zase.
Predstavo je navdihnilo eno izmed redkih neobjavljenih pesniških del Ingeborg Bachmann, Ängste ( Strahovi ) iz leta 1945. Umetnika se spopadata s fragmenti besedila, njegovimi metaforami in asociacijami ter se srečujeta v kupoli in zunaj nje.
Maja Haderlap je dvojezična avstrijsko-koroška in slovenska pesnica in pisateljica, ki deluje tudi kot univerzitetna predavateljica na Univerzi v Celovcu. Piše pesmi, romane, eseje, radijske igre, dramske priredbe in operna besedila ter objavlja v slovenskih in nemških revijah. Najbolj znana je po romanu Engel des Vergessens ( Angel pozabe ) in pesniški zbirki Langer transit ( Dolgo prehajanje ).
Leonie Humitsch je na Univerzi na Dunaju magistrirala iz pedagogike plesa in dela kot plesalka, koreografinja in učiteljica plesa. Pod plesno znamko feitanz deluje v Avstriji, Nemčiji in Švici ter sodeluje na mednarodnih festivalih