Uprizoritev Maje Delak se snuje kot gibalna kompozicija, utelešenje prostora žalovanja, ki brezkompromisno naseljuje pet nastopajočih, zdaj v gibu, zdaj v besedi. Njihova telesa postanejo plovila spomina, žalovanja. Vsaka gesta, vsaka izrečena beseda deluje kot nekakšna invazija v neizprosnost izgube, tako osebne kot univerzalne. Postavitev ne išče rešitev ali trdno zakodiranih koreografskih elementov, temveč vztraja v prostoru odsotnosti, s tem pa tudi odprtosti, ki sega po tistem, kar je že izginilo. Beseda prekinja gib in gib prekinja besedo – kot odmev v prazni sobi, kot odmev neizrečenega.
Avtor besedila: Jordan Tannahill
Prevod: Pino Pograjc
Koreografija in režija: Maja Delak
Zasedba: Nataša Živković, Mark Jacob Cavazza, Staša Popovič, Leon Marič, Loup Abramovici
Programiranje, oblikovanje zvoka in glasba: Luka Prinčič
Scenografija: Urša Vidic
Dramaturgija: Benjamin Zajc
Lektura: Tjaša Pirnar
Oblikovanje svetlobe: Janko Oven
Kostumografija: Andrej Vrhovnik
Grafično oblikovanje: Mauricio Ferlin
Programiranje Raspberry Pi: Jurij Podgoršek
Foto dokumentacija: Nada Žgank
Video dokumentacija: Vid Hajnšek
Izvršna produkcija in organizacija: Maja Delak, Tamara Pepelnik
Produkcija: Emanat
Koprodukcija: Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
Partner: Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana
Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS