MAGISTRSKI KONCERT
Neža Nahtigal, violina
Klavir: doc. Sae Lee
Mentor: izr. prof. Janez Podlesek
Spored
Claude Debussy (1862–1918):
SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR, L 140
I. Allegro vivo
II. Intermède: Fantasque et léger
III. Finale: Très animé
Eugène Ysaÿe (1858–1931) :
SONATA ZA SOLO VIOLINO, op. 27, št. 2 "Jacques Thibaud"
I. Obsession; Prelude
II. Malinconia
III. Danse des Ombres; Sarabande
IV. Les furies
***
Pyotr Ilyich Tchaikovsky (1840–1893):
KONCERT ZA VIOLINO V D-DURU, op. 35
I. Allegro moderato
Ernest Chausson (1855–1899):
POÈME, op. 25
K sporedu
Spored koncerta programsko zajema ene najlepših romantičnih in impresionističnih skladb za violino. V vseh se prepleta izražanje čustev in tehnična virtuoznost Vsi skladatelji, predstavljeni na koncertu, so v svojih delih raziskovali kontraste med občutji, dinamiko in temami. Kompozicije povezujejo globoka čustvena izraznost, bogate harmonične strukture in prefinjena spremljava.
Claude Debussy (1862–1918) je eden najpomembnejših francoskih skladateljev zgodnjega 20. stoletja. Njegova glasba je zaznamovana z iskanjem novih zvočnih barv, oblik in harmoničnih struktur, ki so bile pogosto nasprotne tradicionalnim glasbenim normam.
Sonata za violino in klavir, ki jo je Debussy dokončal leta 1917, je njegova zadnja kompozicija, ki jo je končal leto pred svojo smrtjo in je hkrati vrhunski primer njegove pozne ustvarjalnosti. Komponirana je v času, ko je bila Francija v središču prve svetovne vojne, a kljub temu sonata ne odraža pesimizma ali tragedije vojne. Namesto tega je delo polno svetlih, a hkrati melanholičnih zvokov, ki izžarevajo Debussyjevo večjo pozornost do občutkov, teksture, narave ter zvokov, ki ga obdajajo.
Eugène Ysaÿe: Sonata za solo violino, op. 27, št. 2 je posvečena violinistu Jacquesu Thibaudu in je eno najbolj zahtevnih in izraznih del v repertoarju za solo violino. Napisana leta 1923, je del Ysaÿejeve zbirke šestih sonat, ki raziskujejo vse tehnične in ekspresivne zmožnosti violine. Ta sonata močno spominja na slog Johanna Sebastiana Bacha in vsebuje mnogo citatov njegove glasbe. Na samem začetku prvega stavka Obsession; Prelude Ysaÿe neposredno citira začetek Preludija iz Partite št. 3 v E-duru za solo violino J. S. Bacha. Pogosti pojavi neposrednih citatov iz Bachovega Preludija,
kažejo Ysaÿejevo "obsedenost" z Bachovim delom. Druga pomembna tema je Dies Irae, citat gregorijanskega korala iz 13. stoletja.
Drugi stavek Malinconia od vseh stavkov te sonate najbolj spominja na Bachov slog. Pri igranju mora violinist uporabiti sordino ali dušilec, kar je za solistično sonato precej nenavadno. Zaključi se z neposrednim citatom korala Dies Irae.
Tretji stavek Danse des Ombres; Sarabande je sestavljen iz teme in variacij. Sama tema je spet variacija korala Dies Irae. Na začetku je zaigrana pizzicato, tako da spominja na zvok kitare ali lutnje, na koncu pa se ponovi še z lokom.
Izjemno tehnično zahteven četrti stavek Les furies je spet sestavljen iz teme Dies Irae, ki se prepleta v zapletenih harmoničnih in akordičnih postopih.
Pyotr Ilyich Tchaikovsky (1840–1893) je eden največjih skladateljev romantičnega obdobja. V svoji glasbi združuje rusko glasbeno tradicijo z zahodnoevropskimi tehnikami. Zaradi sposobnosti, da glasbo napolni z globokimi čustvi, dramatičnimi kontrasti in bogatimi melodijami, je njegova glasba edinstvena in še danes izjemno priljubljena. Koncert za violino v D-duru, op. 35 je bil premierno izveden leta 1881 in je hitro postal del standardnega repertoarja za violino. Prvi stavek Allegro moderato je živahen in poln energije, z izrazitimi melodijami, ki prehajajo med violino in spremljavo. Tchaikovsky se v tem delu izkaže z izjemnimi kontrasti med eleganco in strastjo, kar od violinista zahteva virtuoznost in čustveno globino.
Poème, op. 25 je Ernest Chausson napisal leta 1896. Je ena izmed najbolj izvajanih in priljubljenih skladb violinističnega repertoarja. Posvečena je bila Ysaÿeju, ki je poskrbel za njene prve izvedbe. Chausson jo je sprva imenoval Le Chant de l'amour triomphant - Pesem o zmagoviti ljubezni, po noveli ruskega pisatelja Ivana Turgenjeva iz leta 1881. Avtor v delu prepleta sanje in resničnost, kjer ljubezen, čeprav zmagovalna, hkrati prinaša bolečino in trpljenje, saj se izkaže, da je za resnično ljubezen potrebno tudi globoko žrtvovanje. Skladba tako od izvajalca poleg tehnične virtuoznosti zahteva sposobnost interpretacije bogate palete čustev, ki se razprostirajo od melanholičnih do strastnih in dramatičnih.
Neža Nahtigal, ki prihaja iz Begunj pri Cerknici, je z učenjem violine začela v glasbeni šoli Frana Gerbiča Cerknica. Osnovno glasbeno šolo je končala pod mentorstvom učiteljice Mojce Brank in leta 2014 s prvim mestom opravila sprejemne izpite Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kamor se zaradi odločitve za šolanje na Škofijski gimnaziji Vipava ni vpisala. Leta 2018 je uspešno opravila sprejemne izpite Akademije za glasbo v Ljubljani ter pričela študij violine pri prof. Žigu Branku. Tekom študija je bila redna članica simfoničnega, komornega, godalnega, baročnega in študentskega orkestra UL ter različnih stalnih in projektnih komornih skupin (Kvintet Astra, Simfonični in komorni orkester Cantabile, Grex Simphoniacorum, Ansambel Camerata Academica Ljubljana...), s katerimi je nastopala v Sloveniji in v tujini. Večkrat je kot solistka nastopila z orkestrom Cantabile. Novembra 2021 je s pianistko Beato Barcza studijsko posnela Sonato za violino Cesarja Francka. Februarja 2022 je uspešno opravila avdicijo za substituta v orkestru Slovenske filharmonije. Večkrat je solistično nastopila v sklopu cikla Solo e da Camera in cikla Glasbene mladine ljubljanske, nekaj koncertov je bilo tudi radijsko snemanih.
Je članica klavirskega tria TRN, v sklopu katerega je aktivna v Sloveniji in tujini (koncert v Bruslju - september 2021, masterclass na Dunaju pri prof. Jean-Bernard Pommieru in prof. Olgi Martinovi - februar 2022, koncerti na italijanskem festivalu Nei Suoni Dei Luoghi in festivalu Musica Pordenone). Maja 2021 je s klavirskim triom TRN na mednarodnem tekmovanju OPUS 2021 prejela 3. nagrado, marca 2023 je trio na mednarodnem Finskem tekmovanja Ilmari Hannikainem Piano Chamer Music Competition prišel v polfinale, izbran pa je bil tudi na razpisu Glasbene mladine Slovenije za koncertno sezono 2021/22, v sklopu cikla Akademije za glasbo Solo e da Camera v koncertnih sezonah 2021/22, 2022/23 in 2024/25 ter cikla Glasbene mladine Ljubljanske v koncertni sezoni 2023/24.
Neža sodeluje s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem, pa tudi z mnogimi priznanimi klasičnimi in neklasičnimi glasbeniki.
Maja 2024 je bila koncertna mojstrica orkestra Cantabile na turneji po Švici, junija 2024 in januarja 2025 pa koncertna mojstrica opernega orkestra Akademije za glasbo, s katerim je izvedla Puccinijevo opero Gianni Schicchi.
Redno se udeležuje seminarjev za violino (K. Troussov, W. Kim Ozim, O. Martinova, S. Krstić, Ž. Brank, A. Morgoulets, B. Angelova, V. Smailovic-Huart, H. Hurwitz, V. Baržalorsky). Leta 2021 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomirala v razredu prof. Žiga Branka, trenutno pa zaključuje študij violine pri prof. Janezu Podlesku.
Kot učiteljica violine je zaposlena na glasbeni šoli Rakovnik.