Zakaj je lubenica postala eden od najglasnejših simbolov Palestine? Na predavanju nas bo to vprašanje popeljalo v osrčje umetniške scene v okupirani Palestini, preučili bomo, kako je delovala in se prilagajala skozi leta ob različnih političnih pretresih. Osredotočili se bomo zlasti na umetniško sceno v Gazi, kjer se izvaja genocid, in na etnično čiščenje v preostanku Palestine: na odpornost, solidarnost in preživetje.
Rana Anani , trenutno kritičarka-na-rezidenci v Švicariji, je kuratorka, piska in raziskovalka, ki jo zanimajo umetnost, arhivi in solidarnostne prakse. Doslej je sodelovala s številnimi ustanovami in pobudami, vključno s Palestinskim muzejem, Qalandiyo (Kalandijo) International, Palestinskim paviljonom v Cannesu in dislociranim projektom v okviru 13. bienala v Šardži z naslovom Shifting Grounds (Premeščujoče se osnove) v Ramali, z Moderno galerijo in trienalom Bergen Assembly. Trenutno je štipendistka na Inštitutu za palestinske študije in direktorica Kulturnega centra Sakakini v Ramali.
Rana Anani je napisala spomine umetnika Slimana Mansourja On the Ghoul’s Path (2026) in uredila spomine Nabila Ananija Exit to the Light (2019). Je urednica knjige Gaza: A War of Frenzied Revenge, A Collection of Policy Papers (IPS, 2025). Prispevala je k publikaciji Collective Study in Times of Emergency (L’Internationale, 2024) ter k Race, Nation, Class: Rereading a Dialogue for Our Times (HKW/Argument Verlag, 2018). Je tudi soavtorica knjig Throne Village Architecture (Riwaq, 2003) in The Land and I (IPS, 2024).
V sodelovanju z Društvom Igor Zabel za kulturo in teorijo ter Pritličjem.
Sliman Mansour, 1987. Z dovoljenjem avtorja.