Reka Ljubljanica je zaradi bogatih najdb, ki osvetljujejo življenje ob reki od prazgodovine do moderne dobe, prava zakladnica zgodovine. Na razstavi je dediščina reke predstavljena z več kot tisoč najdbami, grafičnimi upodobitvami reke, kratkimi filmi o podvodnem svetu in arheoloških raziskavah ter naslikanimi prizori iz življenja v različnih obdobjih. Za razstavo sta bili izdelani rekonstruirana podoba srednjeveškega vojščaka in replika novoveškega deblaka , ki bo ponazarjala tisočletno plovbo po Ljubljanici.
Ljubljanica je bila kot izredno pomembno arheološko najdišče leta 2003 razglašena za kulturni spomenik. Najstarejše najdbe izvirajo iz srednje kamene dobe, pogoste so iz bakrene in bronaste dobe, ko so na Ljubljanskem barju stala koliščarska naselja (3. tisočletje pr. n. št.). V bronasti in železni dobi je bila Ljubljanica reka zaobljubnih daritev, zgodnjerimska vojaška oprema in uporabni predmeti pričajo o prodoru Rimljanov, srednjeveški in mlajši predmeti pa potrjujejo, da je bila Ljubljanica pomembna prometna žila vse do moderne dobe. V novem veku so ob njej postavili prve industrijske obrate v okolici Ljubljane, v zadnjih stoletjih pa je postala predvsem zabaviščno in parkovno okolje, s Plečnikovo arhitekturno ureditvijo bregov s Tromostovjem pa tudi okras Ljubljane.
Narodni muzej Slovenije hrani okrog 6000 predmetov iz Ljubljanice. Poleg velikega števila in raznovrstnosti je pogosto izjemna tudi njihova ohranjenost. Z razstavo želimo osvetliti svetovni civilizacijski fenomen, ki ga predstavljajo tisočletne vezi med rekami in naselji.