Pisateljica Tina Vrščaj o svojem romanu Na Klancu (Cankarjeva založba 2022, 2024, 2025) in potrebi ohranjanja ravnovesja z naravo
Tina Vrščaj (1987) je na slovenskem knjižnem prizorišču dobro znana in uveljavljena avtorica. Po zgodnjem prvencu Zataknjena v pomladi (2010) je izdala roman Odradek (2012) in zbirko kratke proze Plašč (2018) ter prevedla Coetzeejev roman Jezusovo otroštvo (2014). Pisala je tudi literarne kritike, ki jih je zbrala v knjigi Kritičarka na drevesu (2020).
Roman Na Klancu (2022) je bil finalist za nagrado kresnik 2023, izbran je za maturitetno branje 2026. Na prvi pogled je tipična zgodba zgodnjih srednjih let, ne edina: moški in ženska, dve majhni hčerki. On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si dekleta želijo. In tudi kadar je prisoten, je v resnici odsoten, informacijska tehnologija, s katero služi denar za vse štiri, ga ne zapušča. Njihova hiša, ki stoji dobesedno na klancu, ni idealno bivališče, a omogoča bivanje med travniki in živalmi, da ima zaslonski svet dobrodošel protipol. V tem romanu je morda najbolj doslej, glede na slovensko romanopisje, izražena skrb za naravo in za trajnostni razvoj, zapisana dostopno in prepričljivo.