Preteklost je obe inštituciji povezala prav na začetku v več trenutkih. Leta 1927 je Narodna galerija izdala pobudniško knjižico z naslovom Naša največja kulturna naloga. Akademija znanosti in umetnosti, ki je širšo javnost seznanila s potrebo po ustanovitvi Akademije, v kateri »bodo imeli naši najboljši možje priliko, da gojijo znanstveno delo, naš narod bo prejemal iz nje obilo pobud za nadaljnje udejstvovanje, vsem našim prosvetnim organizacijam bodo prihajali iz nje dotoki svežih misli in novih stremljenj«. Tedaj je bil pri prosvetnem ministrstvu vložen tudi zakonski predlog za ustanovitev Akademije. Med predlagatelji sta bila na pobudo Znanstvenega društva za humanistične vede poleg Narodne galerije še Slovenska matica in društvo Pravnik, pozneje pa tudi Univerza v Ljubljani. Narodni dom, današnja matična stavba Narodne galerije, je bil na začetku skupno domovanje obeh ustanov. Ustanovni občni zbor je bil sklican leta 1937, dokončno pa so prizadevanja obrodila sadove leta 1938, ko je bila 7. septembra izdana uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani; današnje polno ime je dobila deset let pozneje.
Med člani upravnih teles Narodne galerije so bili tudi likovni umetniki, kasneje prvi akademiki ob ustanovitvi slovenskega Olimpa leta 1938. Tesno povezani sta Narodna galerija in Slovenska akademija znanosti in umetnosti tudi poslej, saj so bili člani SAZU praviloma člani umetnostne komisije oz. adekvatnih strokovnih in upravnih teles galerije.
V Slovensko akademijo znanosti in umetnosti je bilo med letoma 1938 in 2018 sprejetih sedemnajst slovenskih slikarjev, dva slikarja neslovenskega rodu in četverica kiparjev; od tega jih je šestnajst pokojnih in sedem živečih.
V prazničnem letu Akademije razstavljamo devetinšestdeset del triindvajsetih umetnikov, članov Akademije. Njihova posamezna dela nam omogočajo vpogled v širino ustvarjalnosti in umetnostno tradicijo preteklih osemdesetih let.
Na razstavi likovnih umetnikov članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti predstavljamo izbor najkvalitetnejših del iz opusov slikarjev Riharda Jakopiča, Matije Jame, Maksima Gasparija, Anice Sodnik-Zupanec, Gojmirja Antona Kosa, Božidarja Jakca, Franceta Miheliča, Avgusta Černigoja, Lojzeta Spacala, Zorana Mušiča, Gabrijela Stupice, Janeza Bernika, Andreja Jemca, Valentina Omana, Emerika Bernarda, Metke Krašovec, Jožefa Muhoviča, Krsta Hegedušića in Toshihira Hamana ter kiparjev Lojzeta Dolinarja, Zdenka Kalina, Borisa Kalina in Draga Tršarja.
Gradivo za novinarje - Press Kit (ZIP) (5.71 MB)
Odprtje razstave, video
Nosilca projekta
Narodna galerija
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Vodje projekta
Mateja Breščak , Zoran Mezeg, Andrej Smrekar
Avtor besedil
Milček Komelj
Izbor del razstave
Andrej Smrekar, Mateja Breščak, Milček Komelj
Restavratorsko-konservatorska priprava gradiva
Andrej Hirci, Miha Pirnat ml., Simona Škorja, Martina Vuga
Grafična podoba
Ranko Novak
Postavitev razstave
Andrej Smrekar
Umetnine so posodili
Belokranjski muzej Metlika
Dolenjski muzej Novo mesto
Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki
Galerija Lojzeta Spacala, Štanjel
Kobilarna Lipica
Koroška galerija likovnih umetnosti
Moderna galerija, Ljubljana
Mohorjeva družba v Celovcu
Ministrstvo za zunanje zadeve RS
Narodna galerija
zasebni lastniki
in avtorji
Razstavo so omogočili
12. april – 3. junij 2018
Narodna galerija
Prešernova 24
1000 Ljubljana