Janko Samsa, rojen na Stari Sušici leta 1949 v košanski dolini je eden od tistih, ki so mu taki spomini pustili v duši močan pečat. Izhaja iz rodbine kovačev, mizarjev, oštirjev in trgovcev v kmečkem okolju. Čeprav izučen v smeri elektronike, mu je prav mizarstvo in kovaštvo zelo blizu. Življenjska pot ga je zanesla na Kras. Delo je začel v nekdanji Iskri, nadaljeval pa na železnici. In prav poklic strojevodje je v njem še izostril čut po doslednosti in natančnosti. Voz – šinar in vse kar je s tem v zvezi je v njem ostalo neizbrisno. Splet čuta do ohranjanja etnoloških vrednot, raziskovalna žilica in rokodelska spretnost oplemenitena z železniško natančnostjo se je sprevrgla v posebno na Slovenskem redko dejavnost. Pomanjšava kmečkih in furmanskih voz, ročnih vozičkov, vinskih preš in pripomočkov s tem v zvezi.
Njegovo delo ni samodokazovanje ali lesna galanterija ampak ima veliko etnološko in zgodovinsko vrednost. Je v veliko didaktično in muzejsko pomoč. Prikazuje natančen videz, izdelavo samo in delovanje naprav z zgodovinskim in tehničnim opisom. Čeprav v miniaturni izvedbi (1:7) so izdelki popolna kopija originalov.
Samsa je imel doma in v tujini že kakih 50 samostojnih razstav. Veliko posoja muzejem, sodeloval pa je tudi na razstavi slovenske domače in umetne obrti na Japonskem in v Ameriki.