Laibach velja za najbolj mistificirano, največkrat prepovedano, najbolj provokativno, danes pa v svetu nedvomno najbolj znano slovensko umetniško-glasbeno skupino.
“Laibach se je pojavil v kontekstu slovenskega oz. jugoslovanskega punk gibanja. Posledica Laibachovega »odslikavanja« komunistične imažerije s transvestitskim naci-simbolizmom je bila, da je tedanja jugoslovanska oblast sprožila kampanjo proti Laibachu, trdeč, da gre za silo, ki sproža nasilje in destrukcijo. Lahko bi rekli, da je Laibach namesto direktne subverzije izvedel dobesedno ponovitev totalitarnih ritualov…” (Marina Gržinić)
Predstavljena so različna fotografska gradiva; predvsem koncertni posnetki, pa tudi ‘privatni’ prizori, posnetki članov Laibach skupaj z ostalimi NSK-jevci ipd. Sodelujoči avtorji: ANTONIO ŽIVKOVIČ, JOŽE SUHADOLNIK, BOŽIDAR DOLENC, JANE ŠTRAVS, ALEKSANDER REMEC, DIEGO A. GOMEZ, VOJKO FLEGAR, BOJAN SALAJ, JANEZ PELKO, IGOR ŠKAFAR, IGOR MODIC, MATEJ DRUŽNIK in ALEŠ SERAJNIK.
Ob razstavi je izšel katalog z razstavljenim gradivom in spremnimi teksti (tekstopisca dr. Marina Gržinič in dr. Alexei Monroe) v dveh jezikih (slo/angl).
Razstava LAIBACH – FOCUS v trajanju petih tednov je bila na ogled med 18. septembrom in 10. novembrom 2004. Razstava je bila pripravljena v dogovoru s Festivalom Ljubljana na ljubljanskem gradu (galerija S), del pa tudi v galeriji Photon na Slovenski 14 v Ljubljani.
Razstava je kasneje gostovala po Evropi:
Dunaj (Atelier der Akademie, november 2004),
Zagreb (Galerija Forum, januar 2005),
London ( Riverside Studios, 2005)
Beograd (SKC, 2005)
Den Haag (Artikraak, 2006)