Za vpis na čakalni seznam pošljite sporočilo s svojimi podatki (ime, priimek, knjižnica/organizacija, e-naslov) na ucni.center@mklj.si .
Simpozij je del programa Centra za promocijo branja odraslih »Literatura, srce knjižnice«, ki predstavlja aktualne vsebine s področja literature, knjige in branja. Potekal bo ob zaključku bralne akcije Mesto bere, ki bo v sezoni 2024/2025 usmerjena v branje utopičnih in distopičnih romanov znanstveno-fantastičnega literarnega žanra. Predavateljice in predavatelji iz različnih literarnih strok se bodo posvetili značilnostim žanrskih del in njihove recepcije med bralci, izpostavili kakovostna literarna dela in raziskali značilnosti slovenskih in tujih utopičnih ter distopičnih zgodb. Srečanje se bo zaključilo z okroglo mizo. Dogodek je namenjen zaposlenim v splošnih knjižnicah, zainteresirani splošni javnosti, uporabnikom knjižnic in udeležencem bralne akcije Mesto bere.
Izvajajo: različni avtorji
Kotizacija : brezplačno
Program:
8.45 – registracija udeležencev
9.00 – 10.30 – uvodni pozdravi in prvi sklop predavanj
Andrej Blatnik: uvodni nagovor (videonagovor)
Miran Hladnik: O prvih slovenskih literarnih alternativnih svetovih
Alojzija Zupan Sosič: Antiutopija in jaz
10.30 – 11.00 – odmor
11.00 – 12.30 – drugi sklop predavanj
Jana Šnytová: Vizionar prihodnosti – Karel Čapek in njegova znanstvena fantastika v slovenskem prostoru
Veronika Šoster: Negotove prihodnosti – prostočasno in profesionalno branje znanstvene fantastike in distopije
Aljoša Harlamov: Sistemi nadzora v antiutopični literaturi
12.30 – 13.00 – odmor
13.00 – 14.00 – Prihodnost je zdaj, od vizij k sencam jutrišnjih svetov – okrogla miza s predavateljicami in predavatelji; vodi Tatjana Pristolič
Pridržujemo si pravico do spremembe programa .
Izvlečki predavanj
Miran Hladnik: O prvih slovenskih literarnih alternativnih svetovih
Zgodnji slovenski namišljeni svetovi oz. anticipacije prihodnje družbe zajemajo satirično noveleto Dijak v luni Andreja Volkarja (1871), Stritarjevo kratko pripoved Deveta dežela (1878), pisemsko pripoved Antona Mahniča Indija Komandija (1884), zelo kratko Trdinovo Razodetje (1888), »času primerno povest iz prihodnjih dob« 4000 Ivana Tavčarja (1891) in Janeza Mencingerja roman Abadon (1893). Čeprav jih navajajo tudi kot začetnike domačega znanstvenofantastičnega žanra, izumi v njih še nimajo izpostavljene vloge. Vizije jutrišnjega dne so bile vseskozi humorno obarvane, torej distancirane. Zaupanje junakov v boljši svet se izkaže iluzorno, pozitivni utopizem se že na začetku sooči s pesimistično predstavo bodočnosti, tj. z distopijo oz. antiutopijo.
Alojzija Zupan Sosič: Antiutopija in jaz
Danes ne moremo več trditi, da je antiutopični roman zgolj fantastični žanr, saj se nam v resničnosti uresničujejo literarne zamisli iz evropske in slovenske antiutopične klasike. Sedanji družbeni sistem, predvsem z različnimi tehnikami nadzora, nam ne pušča veliko vrzeli za individualne pobege, ko nam ponuja hektičnost, hitrost in površnost. Prispevek aktualizira današnje družbeno in literarno stanje tako, da sodobni slovenski roman Filio ni doma Berte Bojetu primerja še z evropskimi, na primer MI (J. Zamjatin), Krasni novi svet (A. Huxley), Tovarna absolutnega (K. Čapek), Deklina zgodba (M. Atwood).
Jana Šnytová: Vizionar prihodnosti – Karel Čapek in njegova znanstvena fantastika v slovenskem prostoru
Karel Čapek, eden najvplivnejših čeških pisateljev, je s svojimi znanstvenofantastičnimi deli, kot sta npr. R.U.R. in Vojna z močeradi , vizionarsko napovedal izzive moderne tehnologije, umetne inteligence in družbenih sprememb. Njegova dela, ki še danes navdihujejo literarne in gledališke uprizoritve, niso le domiselne zgodbe o prihodnosti, temveč tudi ostra kritika zlorabe znanosti in totalitarnih ideologij. Predavanje bo osvetlilo recepcijo Čapkove znanstvene fantastike v slovenskem prostoru ter njeno presenetljivo aktualnost v današnjem svetu.
Veronika Šoster: Negotove prihodnosti – prostočasno in profesionalno branje znanstvene fantastike in distopije
Naše razumevanje žanrske literature oblikuje naš način branja. Žanrske zakonitosti in konvencije s seboj prinašajo določena pričakovanja in vplivajo na to, kako k tekstom pristopimo in kako jih razumemo. Avtorica prispevka bo kot navdušenka nad žanrom in voditeljica žanrskega bralnega kluba predstavila svoje poglede na branje znanstvene fantastike in distopije. Najprej se bo sprehodila skozi različne klišeje, značilnosti in zakonitosti žanra z navezovanjem na slovenski literarni prostor. Ob tem bo spregovorila tudi o predsodkih, specifikah in problemih izbranega žanra ter predstavila nekatere sodobne svetovne trende v žanrskem pisanju.
Aljoša Harlamov: Sistemi nadzora v antiutopični literaturi
Antiutopične družbe so družbe totalitarnega nadzora: od cenzure in antiintelektualizma ( Fahrenheit 451 ), religiozne in patriarhalne represije ( Deklina zgodba, Filio ni doma ) do evgenike in anestezije ( Krasni novi svet ), policijske države in panoptikuma ( 1984, Krizolacija) . Avtorji antiutopičnih del so skušali ekstrapolirali zametke družbenih in političnih sprememb, kulturni in tehnološki razvoj lastne sodobnosti in si zamisliti svet bližnje ali daljne prihodnosti, ko bodo oblasti skušale izkoristiti te danosti za popolno podreditev posameznika. Kaj ti romaneskni svetovi povedo o prihodnosti, v katero so bili projecirani? Kako se ideja družbe nadzora spreminja z družbo in tehnikami nadzora? Je domišljija naših odločevalcev zaostala za domišljijo pisateljev ali jo prehiteva? V predavanju bomo skušali skozi primere iz literature izgraditi nekakšno fikcijsko zgodovino družbe nadzora.
Predstavitve izvajalcev
Dr. Andrej Blatnik , pisatelj, urednik, univerzitetni profesor, prevajalec, mentor kreativnega pisanja in poznavalec slovenskega knjižnega trga. Bil je dolgoletni urednik pri Cankarjevi založbi (1992–2009), kjer je sourejal zbirki XX. stoletje in Moderni klasiki, zasnoval zbirko Bralna znamenja ter urejal potopisno zbirko S poti. Njegov literarni opus obsega pet romanov, šest zbirk kratkih zgodb, zbirke esejev in drugih literarnih zvrsti. Med njegovimi prevodi so kultni avtorji Anaïs Nin, Stephen King, Sylvia Plath in Paul Bowles. Je prejemnik več nagrad, med njimi nagrade zlata ptica (1984), Župančičeve nagrade za Menjave kož (1991), nagrade Prešernovega sklada za zbirko kratke proze Zakon želje (2002). Za uredniško delo je prejel nagrado Nede Pagon (2024). Poleg literarnega in uredniškega dela predava in raziskuje področje založništva, knjižnega trga ter vpliv digitalnih tehnologij na knjižno kulturo .
Dr. Miran Hladnik , literarni zgodovinar v pokoju, nekdanji redni profesor za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskoval je pripovedne žanre, feljtonistiko in spletne oblike pismenosti. Objavil je knjige o povesti, slovenski kmečki povesti, slovenskem zgodovinskem romanu, trivialni literaturi, jezikovni priročnik za turiste, učbenik strokovnega pisanja, kritično izdajo zbranega dela pesnika Alojza Gradnika itd. Na internet, zlasti na Wikipedijina spletišča, postavlja slovensko leposlovje, podatkovne zbirke, svoje fotografije in besedila ter ureja diskusijski forum Slovlit.
Prof. dr. Alojzija Zupan Sosič je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Ljubljana. Podpisala se je pod številne knjige, njeni zadnji nosita naslov Drevo delfin (poezija, 2024) in Berem pesmi (znanstvena monografija, 2025). S svojimi prispevki sodeluje na mednarodnih konferencah in simpozijih doma in v tujini; kot gostujoča profesorica predava na številnih univerzah izven domovine. Njena strokovna področja so: sodobni slovenski roman, slovenska književnost v primerjalnem svetovnem kontekstu, slovenska ljubezenska poezija, teorija pripovednega besedila, teorija spola in spolne identitete, literarna interpretacija.
Doc. dr. Jana Šnytová je predavateljica češke književnosti na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V svojih raziskavah in znanstvenih prispevkih obravnava prevodoslovne teme, predvsem teorijo in kritiko prevoda literarnih del ter komparativno stilistiko, posveča se tudi slovensko-češkim literarnim odnosom. Kot (so)urednica je pripravila za izdajo v slovenščini tri antologije češke književnosti, občasno prevaja slovensko leposlovje in strokovna besedila.
Veronika Šoster je literarna in filmska kritičarka, urednica, komparativistka in pesnica. Leta 2020 je prejela Stritarjevo nagrado za literarne kritike ter postala Ime tedna na Valu 202. Kritike piše za razne strokovne in splošne medije. Je urednica rubrike Knjigogled v reviji Literatura, urednica za poezijo pri reviji Nebulae in urednica knjižnih zbirk Prišleki in Piknik, ki ju izdaja LUD Literatura. Vodi žanrski bralni klub in organizira festival bralne kulture Prepišno uredništvo.
Dr. Aljoša Harlamov je literarni zgodovinar, urednik, kritik, publicist, esejist, podkaster in pisatelj. Doktoriral je iz slovenskega modernističnega romana, zadnjih 15 let pa deluje predvsem kot urednik. Bil je glavni urednik revije Mentor in Cankarjeve založbe. Zadnja leta se posveča zlasti žanru, soustvarja podkast O.B.O.D. in je soavtor Pojmovnika žanra (2021). Trenutno zaključuje zgodovinsko kriminalko z delovnim naslovom Dohtar in Povodni mož (Goga, 2025).