» V Kvizu TV-junak postane nekdo, ki mu je vse – od porekla in statusa do vloge, ki jo je imel v zgodovini filmov o TV – narekovalo distanco do TV: to je predstavnik ameriške kulturne elite WASP, harvardski profesor in sin pisatelja, skratka intelektualec par excellence. TV je sicer v filmu prikazana kot manipulacijski medij, toda prav s profesorjevo ‘nezavedno’ privolitvijo (ni dobro vedel, zakaj), da nastopi v popularnem kvizu, je priznana kot medij, ki s produciranjem zvezd uresničuje narcistične fantazme. Profesorjevo sodelovanje s TV kaže, da lahko ‘nezavedna’, na fantazmi ugajanja temelječa fascinacija s tem medijem zelo hitro spodnese intelektualno distanco do instance množične kulture. S Kvizom se je ‘filmska kritika’ TV reflektirala in revidirala prav na točki, na kateri se je vzpostavila. « – Zdenko Vrdlovec