»Moje življenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in večno.«
Misel, ki jo je Srečko Kosovel zapisal v eno svojih zabeležk, 100 let po njegovi smrti predstavlja osnovni narativni lok velike razstave Kozmos Kosovel: razstave, ki nas vabi v svet pesnika, ki je bil hkrati slovenski, kraški, sodoben, evropski in brezčasen.
Razstava je sprehod skozi pestro dogajanje in kalejdoskop Kosovelove dobe ter ponuja vpogled v njegova zanimanja in vplive, iz katerih je zajemal vsebine in tematike za svoja dela. Vse svoje kratko življenje je ostal tesno povezan s Krasom, hkrati pa je bil del širšega slovenskega in evropskega prostora.
Kaj je oblikovalo pogled Srečka Kosovela na umetnost, prostor in družbo?
Razstava odpira vrata v njegov ustvarjalni svet ter ga postavlja v širši evropski umetniški in intelektualni kontekst. Na ogled bodo izvirni Kosovelovi rokopisi, osebni predmeti, dokumenti ter prve knjižne in revijalne objave, pa tudi dela umetnikov in mislecev njegovega časa, ki so zaznamovali njegovo ustvarjanje. Posebno mesto ima vizualna kultura obdobja – slike, risbe in kolaži Kosovelovih sodobnikov razkrivajo podobe, ideje in umetniške tokove, skozi katere je doživljal in razumel prostor. Razstava tako ne predstavlja Kosovela le kot pesnika, temveč kot ustvarjalca, ki je pozorno spremljal svet okoli sebe in se z njim nenehno soočal.
Obiskovalec bo tako vstopil v njegov miselni kozmos od intimnega (biografskega) do planetarnega in kozmičnega, ki je pri Kosovelu postal tudi metafora brezčasnosti in večnosti. Tematski sklopi na razstavi so razdeljeni na štiri poglavja: slovensko, sodobno, evropsko in večno.
»Smrt mi ne more ničesar vzeti. Absolutno ničesar. Tudi mojih ciljev ne more odstaviti. Če jih ne oznanjam jaz, jih bo kdo drug. V kozmosu ne propade nič. Najmanj ideje. Če jih je življenje rodilo, jih je rodilo za življenje, ne pa za smrt.« (Srečko Kosovel, pismo Fanici Obidovi, 12. 7. 1925)
Kaj vse se lahko skriva v življenju, ki je trajalo komaj 22 let?
Kosovel je umrl mlad, a za seboj pustil osupljivo zapuščino: več kot tisoč pesmi, dnevnike, zapiske, korespondenco in številne druge sledove ustvarjanja. Njegova ustvarjalnost je bila skoraj eksplozivna – veliko je bral, študiral, razmišljal in pisal ter ves čas preizkušal nove načine izraza. Velik poudarek na razstavi je zlasti v predstavitvi originalnih rokopisnih in likovnih del, dodatno pa je to bogato gradivo predstavljeno tudi preko številnih interaktivnih multimedijskih vsebin - od zvočnih tušev, digitalnih iger, potopitvene projekcije in še več.
Pogledali boste v svet, iz katerega je črpal svoje ideje – od Krasa in slovenske moderne do evropskih avantgard, ekspresionizma, futurizma in konstruktivizma. osebno intenzivnost je njegovemu delu dajal večkulturni severnojadranski prostor, kjer so se umetniške prakse pogosto ukvarjale z vprašanji jezika, razreda in narodne pripadnosti.
Josip Seissel, Ivan Radović, Giorgio Carmelich, Vilko Gecan, Avgust Černigoj, Ivan Čargo, Veno Pilon je le nekaj imen umetnikov Kosovelovega časa kateri umetniških del bomo lahko občudovali na razstavi.
Spoznali boste tudi njegove umetniške in intelektualne vplive. Med njimi so Prešeren, Cankar, Murn, Župančič, pa tudi indijski pesnik in filozof Rabindranath Tagore, ki ga je Kosovel spoznal prek prevodov.
Posebno doživetje so izvirni Kosovelovi rokopisi. Prav v njih lahko začutimo njegovo ustvarjalno energijo in način razmišljanja. Kosovel je zapisal, da »črke rastejo v prostor« – in na razstavi lahko vidimo, kako je svojo poezijo začel osvobajati klasičnega zapisa ter jo raziskoval tudi skozi lepljenke in konstruktivistične poskuse.
Kosovel na razstavi ni oddaljen literarni spomenik, temveč kot mlad človek, ki je imel ideale, dvome in sanje.
»Nisem v Ljubljani, ampak na vratih kozmosa stojim.«
Velika produkcija Cankarjevega doma, razstava Kozmos Kosovel, je nastala kot veliki interdisciplinarni projekt, pri katerem je sodelovalo več kot 20 institucij - domačih in tujih muzejev in galerij ter fakultet ter številni strokovnjaki in ustvarjalci s področja literature, umetnostne zgodovine, muzeologije, oblikovanja in drugih strok.
Posebnost razstave je tudi njen pogled iz današnjega časa. Njeno prostorsko in oblikovno zasnovo so ustvarili študenti študenti drugostopenjskega programa Interaktivnega oblikovanja na ALUO Univerze v Ljubljani – Kosovelovi vrstniki. V razstavo so vstopili kot raziskovalci in ustvarjalci ter jo zasnovali kot izkušnjo, ki presega klasičen obisk muzejske razstave. Obiskovalca nagovarja z zvokom, interaktivnimi elementi, multimedijo, različnimi pogledi in participativnimi poudarki. Pri tem izvirni predmeti ne postajajo dekoracija – prav nasprotno, njihova pristnost ostaja v središču, sodobna tehnologija pa jih dopolnjuje in odpira nove načine doživljanja.
Kosovel nikoli ni spadal v svoj ali naš čas – v svoji rahločutnosti je bil vedno brezčasen, le pripravljeni moramo biti slišati njegove odjeke v vetru, kraškem kamnu, rjovenju stroja, politiki in navsezadnje: v sebi.