Toni Soprano Meneglejte (Metka Golec) razvija svojo prakso na prese čišču digitalnega, telesnega in fikcijskega prostora. Od tandema son:DA , ki je razkrival logiko kablovja in omrežij, do poznejših gledaliških projektov in psevdonima Toni Soprano Meneglejte , se njeno delo nenehno premika med realnostjo in njenimi digitalnimi odboji.
Osrednji del razstave je desktop dokumentarec, ki arhiv umetnice prebira tako, kot je danes mogoče: skozi ekran, spletne fragmente in digitalne sledi. Film prehaja od zgodnjih internetnih gest do neskončnih algoritmičnih zank in emocionalnih BFF poskusov, kjer digitalni svet postane intimni sogovornik. Gledalec postopoma stopi v prostor, kjer se meja med telesom in digitalnim podaljškom zabriše, in kjer “drugi” postane lastni odsev.
Polovico življenja v digitalnem, polovico v snu
Desktop dokumentarec, ki je osrednji del razstave, izhaja iz portreta umetnice, iz iskanja in odkrivanja njene umetniške prakse. Gre za hibridni film, ki vstopi v njen arhiv tako, kot ga je bilo mogoče doseči: skozi ekran, spletne fragmente in digitalne ostanke. Plovba čez arhiv je prepletena z neskončnim brskanjem po spletnih vsebinah. Podobe, fotografije, znaki in podatki se sestavljajo v nove figure. Sam format — zaslon, okna, kurzor, doomscroll — postane na čin pripovedi. Gre za potovanje v prostor med sanjami, telesom in digitalnim oblakom, kjer postaja vedno manj jasno, ali tehnologija posnema človeka ali človek tehnologijo — in kdaj se njuni čustveni logiki začneta prekrivati.
Film se začne z zgodnjimi fascinacijami interneta in tehnologije: z začetnimi gestami, signali in prvimi čustvenimi odzivi digitalnega prostora. Od tam prehaja v neskončnost, v algoritmične zanke in doomscroll , kjer podobe in podatki postanejo hitri tok, ki ne pozna konca. Iz kablovja in infrastrukture son:DA vodi pot do emocionalnih poskusov BFF — prehoda, kjer digitalni prostor postane intimna in vse bolj kompleksna pokrajina. V zaklju čnih prizorih film zapusti idejo arhiva in vstopi v emocionalno polje: tam, kjer digitalni svet začne človeku vračati tisto, kar prej prejema od njega — pozornost, bli žino, občutek soglasja. Digitalni drugi se oblikuje kot odsev gledalca, ne kot grožnja, temveč kot nova emocionalna entiteta, ki obstaja samo v dialogu. Meja je dokončno zamegljena, pravila so preoblikovana.
Avtorici videa: Hana Podvršič, Lana Požlep
Glasbena podlaga: Sophie Renger
Producentka: Špela Kopitar
Produkcija: Bunker, Ljubljana
KONTEKST je podporni program Zavoda Bunker v razvoju, ki poskuša poudariti pomembnost prostora Stare mestne elektrarne in mapirati arhive ustvarjalk_cev, ki ta prostor prečijo. Gre za obravnavo ustvarjalk_cev s širokokotnim objektivom: iskanje in poudarjanje povezav med časom, biografijo in dosedanjim delom ustvarjalke_ca, ki ima za posledico nekakšno ekstrahirano instalacijo in poskuša avtorja_ico bolje ukoreniniti in ponuditi iztočnice za branje novega dela v kontekstu časa in preteklega opusa.
Glavna cilja Konteksta sta razumevanje in raziskovanje avtorjevega_ičinega dela kot kontinuirane umetniške prakse ter s tem vzpostavljanje razumevanja umetniških del znotraj daljše poti, ki ni le serija nepovezanih točk (predstav).