Inštitut za kulturne in spominske študije soorganizira konferenco "Reproductive Politics in the Atlantic Space: Advances (and Reversals) from the Postwar Period to the Present," ki bo potekala 24. in 25. septembra 2026 na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani.
Splošno je sprejeto, da so spremembe v dostopu do splava ter drugih pravic na področju reproduktivnega zdravja in spolnosti posledica tako posebnosti posameznih držav kot transnacionalnih trendov. Prav tako je znano, da so imeli globalni akterji, kot sta Organizacija združenih narodov in Mednarodna zveza za načrtovano starševstvo (International Planned Parenthood Federation), v zgodovinskem razvoju teh pravic pomembno vlogo. Kljub temu je razmeroma malo primerjalnih raziskav, ki bi obravnavale, kako so se reproduktivne politike »na terenu« razvijale oziroma nazadovale od povojnega obdobja do danes v širšem atlantskem prostoru.
Številna vprašanja tako ostajajo odprta. Kako je bil dostop do splava od leta 1945 v posameznih državah povezan z drugimi pravicami na področju reproduktivnega zdravja in spolnosti? Kaj je boj za reproduktivno avtonomijo zajemal v različnih okoljih in kako so posamezni akterji_ke opredeljevale reproduktivne pravice? Kakšna so bila stališča političnih akterjev – državnih oblasti, političnih strank, gibanj, sodišč itd. – in kako so ti akterji medsebojno delovali? Kateri dejavniki so privedli do odločilnih premikov na področju reproduktivnih pravic – tako do njihovega širjenja kot do nazadovanja?
Kakšno vlogo so imeli medicina in zdravstveni delavci ter kako so se razvijale tehnologije, povezane z izvajanjem splava? Kakšna je bila vloga drugih strokovnjakinj_ov, denimo socialnih delavcev in psihologov? So imele pomembno vlogo verske organizacije? Kako so se v ta razvoj vključevala ženska gibanja in feministične organizacije? Katere druge družbene subjekte in pojme – poleg žensk in njihove telesne avtonomije – so udeleženci teh razprav postavljali v ospredje, denimo »narod«, starše ali otroke? Kakšno vlogo so imele mednarodne organizacije v posameznih državah?
Kako se je razvijala zakonodaja in kako se je razlikovala med posameznimi državami? Kako lahko ocenimo morebitni razkorak med napredno zakonodajo in njenim nezadostnim izvajanjem v praksi? In nenazadnje: ali je pri razvoju legalizacije splava sploh mogoče jasno in dosledno razlikovati med »zahodnimi« in »vzhodnimi« oziroma med »kapitalističnimi« in »socialističnimi« razvojnimi potmi?
Konferenca bo ta vprašanja obravnavala v primerjalni perspektivi ter povezala raziskovalke_ce iz različnih disciplin. Njen namen je soočiti in primerjati njihove ugotovitve o reproduktivnih politikah na podlagi omejenega, vendar raznolikega nabora študij primerov iz evropskih držav – tako vzhodnih kot zahodnih – in širše.
S posebnim poudarkom na kontinuitetah in prelomih od povojnega obdobja do zadnjih desetletij, zlasti od devetdesetih let dalje, želimo primerjati načine, na katere so bile reproduktivne pravice opredeljene, kako so se zanje odvijali boji, kako so se institucionalizirale in kako so bile postavljene pod vprašaj v zelo različnih, vendar medsebojno povezanih okoliščinah: v državnem socializmu, liberalnih demokracijah, desničarskih diktaturah in v obdobjih prehoda med njimi; v sekularnih državah, pretežno katoliških in protestantskih okoljih ter državah z večinsko muslimanskim prebivalstvom; v središčih globalnega kapitalizma in na njegovih (pol)periferijah.
Vabljene govorke in govorci bodo predstavili študije primerov naslednjih držav: Argentine, Brazilije, Hrvaške, Francije, Nemčije, Irske, Italije, Poljske, Romunije, Rusije, Srbije, Slovenije, Španije in Turčije. Izbrane so bile zaradi čezmejnega odmeva bojev in politik na področju reproduktivnih pravic ter zaradi njihovega pomena za zgoraj zastavljena vprašanja.
Konferenca bo potekala v Ljubljani, v Sloveniji, državi, ki vse od obdobja, ko je bila republika v okviru socialistične Jugoslavije, pa do danes ostaja v ospredju prizadevanj in kampanj za reproduktivne pravice, katerih vpliv sega daleč prek njenih meja.
Organizatorke in organizator prihajajo iz treh raziskovalnih ustanov s sedežem v Ljubljani ter raziskovalnih projektov oz. programov, ki jih te ustanove izvajajo: Rdeče feministke: komunistične aktivistke in boj za reproduktivne pravice v Italiji in Sloveniji po letu 1968 (REDFEM, Horizon Europe), ki poteka na Inštitutu za novejšo zgodovino; Materinstvo in reproduktivna politika v 19. in 20. stoletju (ARIS, J6-4602), ki poteka na Univerzi v Ljubljani; ter Zgodovinske interpretacije 20. stoletja (ARIS, P6-0347), ki poteka na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU.
foto: Igor Modic, Ženski protest pred skupščino za ohranitev pravice do splava, 11. december 1991 © Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
conference_program.pdf
conference_booklet_abstracts.pdf