KORALNI ZBOR AKADEMIJE ZA GLASBO
UNIVERZE V LJUBLJANI
Dirigenta: izr. prof. Tone Potočnik in Luka Štiftar
Orgelska improvizacija: Matic Podobnik in Jan Triler
Prvine gregorijanskega korala
• Predstavitev vokalov
• Predstavitev intervalov
• Ut queant laxis (himna) – začetek solmizacije
• Agnus Dei, Sanctus – časovni okvir
Adventni čas
• Canite tuba (antifona I. modus)
• Confortate (antifona II. modus)
• Gaudete (antifona III. modus)
• In adventu (antifona IV. modus)
• Ecce iam venit (antifona V. modus)
• Gaude et laetare (antifona VI. modus)
• Urbs fortitudinis (antifona VII. modus)
• Iucundare (antifona VIII. modus)
• Conditor alme siderum (himna)
Marijini spevi
• Salve mater misericordia – procesija
• Ave Marie (kratki responzorij)
• Ave Maria (kratki responzorij)
• Ave Maria (antifona)
• Ave Maria (ofertorij)
• Alma Redemptoris Mater (marijanska antifona, preprost napev)
• Alma Redemptoris Mater (marijanska antifona, slovesen napev)
• Ave Maris stella (himna)
• Ave Maris stella (Felice Anerio)
Koralni zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani je bil ustanovljen v študijskem letu 1993/94 na pobudo prof. Toneta Potočnika. V prvih letih je nastopal pod imenom Schola cantorum: Cantate Domino. Sprva je bila udeležba v zboru prostovoljna, s spremembo šolskega sistema pa je bil uveden izbirni predmet Koralni zbor, za katerega je med študenti mnogo zanimanja. Petje v tem zboru zagotavlja izkušnjo duhovne razsežnosti vokalne glasbe in stik z njenimi izviri. Pomembno dragocenost predstavljata povezava s kraji oziroma prostori, ki so ali so bili namenjeni izvedbi te zvrsti glasbe, in njena vključitev v izvorno obredje (samostani Žiče, Pleterje, Stična, Piran, Rosazzo v Italiji, Ittingen v Švici). Zbor je prvi poustvaril glasbo rokopisov, ki so povezani s slovenskim prostorom (fragment srednjeveškega večglasja iz Kranja in oficij kranjskih svetnikov Kancijana in tovarišev). Realiziral je tudi kar nekaj tematskih sklopov: gregorijanski koral na besedila svetega Pavla, Visoka pesem v gregorijanskem koralu, ciklus vseh postnih nedelj, glasba Loškega pasijona.
Zbor je posnel zgoščenko, na kateri je predstavljena Potočnikova izvirna zamisel povezave gregorijanskega korala z meditativno glasbenim delom Via crucis skladatelja Franca Liszta. Posneli pa so tudi zgoščenko z naslovom Ars psallendi et aliae inventiones, ki je tik pred izidom. Z njo zbor predstavlja inovativno metodo pristopa k interpretaciji gregorijanskega korala, kot jo po dolgih letih iskanja uresničuje prof. Tone Potočnik. Prav zaradi teh posebnosti je bil zbor povabljen in je sodeloval z mnogo pomembnimi ustanovami (Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovenska filharmonija, Festival Radovljica, Imago Slovenije, Idriart, Festival stare hudby Češki Krumlov, Pasijonska baština Zagreb, dnevi Škofjeloškega pasijona). Od nastopov velja izpostaviti nastop v Rimu, Pordenonu, Čedadu, Bratislavi, Pragi in Zagrebu. Pomembno poslanstvo koralne glasbe je v njenem preseganju zgolj akademskega glasbenega pristopa in povezanosti še z drugimi smermi življenja, predvsem tistimi, ki človeku omogočajo njegov duhovni razvoj.