Pridobivanje in obdelovanje kovin ima v slovenskem prostoru zelo razgibano zgodovino. Korenine tega bogatega izročila segajo pet tisočletij v preteklost, vse v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju. Metalurške dejavnosti so sčasoma prerasle v eno najpomembnejših in tudi najprodornejših gospodarskih panog na Slovenskem. Tako navsezadnje velja še danes, kot dokazuje njihov delež v državnem proračunu, mednarodno prepoznavnih izdelkih domače industrije, prelomnih tehničnih inovacijah in raziskovalnih dosežkih.
Da bi opozorili na v javnosti pogosto prezrto vlogo metalurgije, smo ob 100-letnici Univerze v Ljubljani združili moči sodelavci Narodnega muzeja Slovenije in Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Z razstavnim projektom Ko zapoje kovina opozarjamo na bogato, a preslabo znano tehniško dediščino, ki jo v Narodnem muzeju Slovenije sistematično zbiramo že tako rekoč dve stoletji obstoja naše ustanove. Hkrati pa predstavljamo tudi vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem Univerze v Ljubljani, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri. Barvito razstavno postavitev nadgrajujemo z vzorčnimi izdelki vodilnih slovenskih podjetij, ki se na mednarodnem tržišču uspešno kosajo z ostro konkurenco – denimo v avtomobilski industriji in celo vesoljskih tehnologijah.