KO PRIDEM VEN
Metod Pevec / Slovenija / 2025 / 106 min / slovenščina / distribucija: Vertigo
Režiser Metod Pevec in psihiater Vladimir Milošević vstopita v osrednji slovenski zapor na Dobu, kjer leto in pol spremljata skupino obsojencev za najtežja kazniva dejanja, vključeno v proces psihodrame. V varnem prostoru terapevtskih srečanj se zaporniki vračajo k otroštvu, družinskim odnosom, travmam, nasilju, krivdi in odgovornosti ter razmišljajo o življenju po prestani kazni. Film skozi njihove iskrene izpovedi razkriva kompleksne življenjske poti ljudi, ki jih javnost največkrat pozna le skozi črno kroniko, ter odpira vprašanja o možnosti spremembe in ponovnega vključevanja v družbo.
Metod Pevec s pretanjenim občutkom za človeka usmeri pogled onkraj kaznivega dejanja in stereotipov. Ne ustvari filma o zaporu, temveč pretresljiv dokumentarec o ljudeh v skrajnih življenjskih okoliščinah. Ko pridem ven je prejel nagrado občinstva za najboljši film na 27. Festivalu slovenskega filma.
Vse bolj se mi zdi, da je najboljše izhodišče za dokumentarni film tam, kjer nečesa ne razumem, ampak me to hkrati neustavljivo privlači. Ko sem bil prvič v zaporu na Dobu, sem srečal zelo posebne ljudi. Doživel sem jih kot like, kot junake, ki bi jih rad sam napisal. Če bi znal. Življenje piše bolje, zato sem se tja raje vrnil dokumentaristično. In seveda tudi avanturistično, saj na začetku nisem imel pojma, kdo se bo sploh pridružil našemu psihodramskemu in filmskemu interesu. Kdo od teh kriminalcev bo pa šel z nezakritim obrazom in poštenim zanimanjem na srečanje s psihiatrom in filmsko kamero? Povedati svojo travmo, svoj greh, govoriti o svojem strahu in negotovosti? Prišli so številni, ostali pa samo tisti, ki bi jih po tem snemanju lahko štel za svoje prijatelje. Večkrat me je spremljal varljiv in neprofesionalen občutek, da film tokrat sploh ni bil na prvem mestu. – Metod Pevec
O režiserju
Metod Pevec, rojen leta 1958 v Ljubljani, je izkušen filmski režiser in scenarist, pisatelj in igralec. Režiral je številne igrane in dokumentarne filme, med katerimi izstopajo Carmen (igrani, 1996), Pod njenim oknom (igrani, 2003), Lahko noč, gospodična (igrani, 2011), Aleksandrinke (dokumentarni, 2011), Vaje v objemu (igrani, 2012), Dom (dokumentarni, 2015) in Jaz sem Frenk (igrani, 2019). Je prejemnik nagrad zlata arena za režijo na filmskem festivalu v Pulju leta 2011 in 2020 za najboljšo režijo filmov Lahko noč, gospodična oziroma Jaz sem Frenk ter več nagrad vesna na Festivalu slovenskega filma, med njimi za najboljšo režijo filma Vaje v objemu ter za najboljša dokumentarna filma Aleksandrinke in Dom leta 2011 in 2015. Leta 2013 je za svoje režijske dosežke prejel najvišje slovensko kulturno priznanje, nagrado Prešernovega sklada.
Po filmu bo pogovor s filmsko pedagoginjo.