Zgodovinska povest skozi usodo starega kozaškega polkovnika in njegovih sinov slika junaški, a kruti svet zaporoških kozakov v 17. stoletju, ko je bila njihova domovina pod oblastjo Poljsko-litovske unije. Delo slavi domoljubje, tovarištvo, neizprosen boj za vero in svobodo ter neupogljivo kozaško čast, ki presega celo družinske vezi, kar se najbolj tragično odrazi v Tarasovem kaznovanju lastnega sina.