Dokumentarni film o odhodu skozi življenjsko zgodbo Mance Košir raziskuje sprejemanje časa in slavi življenje.
Po filmu sledi pogovor z režiserko filma Nino Blažin. Pogovor moderira Sara Šabec.
Filmska projekcija bo prilagojena za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne, z zvočnim zapisom, slovenskimi podnapisi ter tolmačenje v slovenski znakovni jezik.
Kino brez ovir je projekt, s katerim omogočamo ogled filmov opremljenih z zvočnim opisom za slepe in slabovidne ter za gluhe in naglušne podnapisi v slovenskem jeziku ter tolmačenjem v znakovni jezik.
Režiserka filma: Nina Blažin. Produkcijske države: Slovenija. Leto produkcije: 2024. Dolžina trajanja: 1 ura 28 minut. Jezik: slovenščina.
ZGODBA
Ljudje nočemo razmišljati o smrti. Toda s priznavanjem lastne umrljivosti postane naše življenje bogatejše ter polnejše. Upokojena profesorica, promotorka paliativne oskrbe Manca Košir zboli za rakom. Pravi, da se je njeno prijateljstvo s smrtjo začelo pri 19 letih, ko je v filmu Breza večino časa ležala v krsti. V filmu nas spusti v svoj intimni svet, ki so vrata v raziskovanje odhajanja. Je pa tudi dokumentarni film raziskovanja o režiserkinem doživljanju očetove smrti. Z domačini posnetki mame, ki jih je posnela režiserka, raziskuje očetovo odsotnost in material prepleta z Mančino zgodbo. Mančina največja moč sta njena duhovitost in zavedanje odhajanja – to je nekaj, kar vsi potrebujemo. Slaviti življenje tudi v najtežjih časih! Ceniti trenutke z najdražjimi, biti prisotni tukaj in sedaj. Tako kot v življenju tudi v filmu obstaja svetloba in tema, veselje in žalost.