Prišli smo v različnih podobah. Bili smo veličastna drevesa in divje zveri, bučeče morje in nežni listi, a nikakor ne smemo prezirati katere koli oblike, v kateri smo živeli, saj obstajamo zato, da smo življenje, in v tem ne moremo spodleteti. Umetničino besedilo, ki spremlja razstavo Vsi mi, prepleteni , predlaga pogled na življenje kot na nekaj, kar presega posamezne oblike in vrste. Ne izhaja iz človeka kot merila vseh stvari, temveč iz možnosti, da je vsako bitje le ena od mnogih manifestacij istega sveta.
Razstava je sestavljena iz petih tekstilnih podob: srnjaka, drevesa, kita, podgane in laboda. Zaporedje ne vzpostavlja hierarhije, temveč prostor sobivanja. Bitja, ki jih običajno razumemo skozi različne kulturne pomene ali stopnje bližine človeku, se znajdejo v istem polju pozornosti. Nad njimi se razteza niz stavkov, ki delujejo kot odprta navodila za vzpostavljanje odnosa do sveta: Everyday I call you, gentle weeping brother. Be equal amongst the garbage and the flowers. Paint your eyelids in the image of reflection. Touch all matter lightly with intention. Hold love close as life seeps through you.
Tekstil kot medij poudarja materialnost podob in njihovo medsebojno povezanost. Figure niso predstavljene kot simboli ali alegorije, temveč kot prisotnosti, katerih pomen nastaja v razmerju druga do druge in do prostora, ki si ga delijo. Razstava tako odpira vprašanje, kako misliti skupnost, ki ni omejena na človeško izkušnjo, temveč vključuje tudi druga bitja, materiale in okolja, s katerimi sobivamo.
Razstava je del 12. Reciklarta, festivala recikliranja in DIY kulture, ki skozi umetniške prakse odpira vprašanja skupnosti, skrbi, materialnosti in načinov sobivanja.