Zakaj se sodobna filozofija vedno znova vrača k premisleku in novim interpretacijam stoletja odmaknjenih besedil iz zgodovine filozofije?
Mar niso njihove ideje, način mišljenja, predstave in navsezadnje obseg vednosti o človeku in svetu že davno preseženi z modernimi odkritji na različnih področjih znanosti – zlasti fizike, biologije, kemije, nevrologije itd.? Čemu torej po tisočletjih danes brati fragmente predsokratikov; Platonove dialoge ( Država , Sokratov zagovor , Fajdon, Simpozij itd., itd.); Aristotelove razprave ( Fizika , Nikomahova etika, O duši , Poetika, Metafizika); Plotinove zbrane spise in kontemplacijo o Enem, Umu in Duši; Avguštinovo razlago časa itd.