Pred tehnološko in digitalno revolucijo, ki sta tako globoko spremenili naša življenja in načine komunikacije, so ljudje vzdrževali medsebojne stike na daljavo s pomočjo pisem. Ob napredovanju pismenosti je s pospešeno prostorsko mobilnostjo in drugimi dogajanji, ki so narekovala potrebo po komuniciranju, korespondiranje postalo množičen pojav. Na milijone piscev najširših družbenih plasti je v 19. in 20. stoletju ustvarilo ogromno količino pisnih dokumentov, iz katerih se kažejo njihove življenjske izkušnje, čutenja in pogledi na svet. Zgodovinopisje pa je razmeroma pozno spoznalo izjemnost te dragocene kulturne dediščine in jo pritegnilo v obravnave kot zaupanja vreden zgodovinski vir.
Prof. dr. Aleksej Kalc bo na predavanju Kaj nam lahko pisma povedo o naši zgodovini? , ki bo v sredo, 2. aprila, ob 18. uri v čitalnici NŠK (ul. sv. Frančiška 20, prvo nadstropje), osvetlil, kako so pisma postala predmet zgodovinske obravnave in kako nam korespondenca »malih igralcev« iz našega okolja razkriva doslej neznane vidike polpretekle zgodovine.