Še naprej se bomo spraševali, kaj sploh razumemo z izrazom Zahod v širšem kulturnozgodovinskem smislu.
Čeprav je izraz v geografskem smislu nejasen, se zdi, da ga lažje opredelimo kot nabor specifičnih idej in vrednot, ki jih je tako imenovani Zahod razvil od začetkov starogrške filozofije in znanosti, prek obdobja humanizma in renesanse, do znanstvene in filozofske misli razsvetljenstva. Tako na primer verjamemo v kulturnozgodovinski ideal Zahoda, ki je ostalemu svetu ponudil vrednote razuma, svobode posameznika in univerzalnih človekovih pravic. Po drugi strani pa vemo, da je zgodovinski Zahod pogosto prav v imenu teh istih vrednot po svetu deloval kot imperialna sila. Naš čas zato odpira dilemo: ali naj se ob zatonu Zahoda kot zgodovinske realnosti odpovemo tudi Zahodu kot filozofskemu idealu.