Scenarij: Katharina Rivilis
Igrajo: Naomi Cosma, David Flores, Bianca Dumais, Rebecca Schulz
Produkcija: Road Movies, Wolfskind Films, 8horses, filmscience
Teme: odraščanje in iskanje lastne identitete, prva ljubezen in intimnost, mladostniško iskanje svobode in neodvisnosti, kulturni šok in življenje med dvema svetovoma
V vročem puščavskem poletju Nove Mehike šestnajstletna nemška dijakinja na izmenjavi prvič zares občuti svobodo, osamljenost in nepričakovano nežnost prve ljubezni – v Ameriki, ki se je po 11. septembru za vedno spremenila.
Leta 2001 šestnajstletna Franny kot dijakinja na izmenjavi iz Nemčije prispe v Las Cruces, zaspano puščavsko mesto v Novi Mehiki. Daleč od doma se znajde v svetu, ki ji je hkrati tuj in neustavljivo privlačen. Dnevi minevajo v nerodnih srečevanjih, neznosni vročini in občutku, da nikjer zares ne pripada, medtem ko se v nočeh znajde sama z lastnimi mislimi.
Ko spozna tihega in nekoliko odmaknjenega fanta Elliotta, v njem prepozna nekaj domačega. Tudi on nosi v sebi podobno osamljenost in melanholijo. Med njima se počasi razvije nepričakovana bližina, nežna in brez velikih obljub – takšna, ki lahko v kratkem času postane zelo pomembna. Ob Elliottu in novih prijateljih Franny prvič zares začuti, da bi lahko našla svoj prostor v tem nenavadnem, sončnem svetu.
Toda nad tem obdobjem visi občutek minljivosti. Franny ve, da je njeno bivanje začasno in da se bo morala nekoč vrniti domov. Hkrati se Amerika po napadih 11. septembra nenadoma spremeni: nekaj, kar je bilo sprva videti kot brezskrbno leto odraščanja, dobi nov pomen in drugačen pogled na svet. Njena osebna izkušnja se preplete z občutkom negotovosti, ki zajame okolje okoli nje.
Junija bom odšla je intimna zgodba o prvem občutku svobode, odraščanju in nepričakovanih vezeh, ki lahko nastanejo daleč od doma. Skozi Frannyjino kratko, a intenzivno ameriško leto film govori o tistih izkušnjah, ki jih je težko razložiti, ko se vrnemo domov, vendar ostanejo v nas kot dragocen spomin. Režiserka Katharina Rivilis film gradi na lastnih spominih na izmenjavo v Novi Mehiki leta 2001 in želi gledalcu ponuditi občutek, kot da je tudi sam preživel to leto ob Franny – dovolj dolgo, da se svet po vrnitvi domov ne zdi več povsem enak.