Jože Marinč bo v letu 2024 napolnil 70 let. Ker je edini v Kostanjevici na Krki živeči vizualni umetnik zadnjih desetletij in pomemben akter pri popularizaciji slikarstva v regionalnem okolju, kot tudi v nacionalnem pomenu, se mu bomo v GBJ poklonili z veliko pregledno razstavo. Svoj pečat je pustil v javnem prostoru (poslikava hidroelektrarne Krško in Simfonija pomladi na Starem trgu v Novem mestu), kot tudi na OŠ Jožeta Gorjupa kot uspešen mentor mladim nadobudnim ustvarjalcem v okviru Grafičnega bienala jugoslovanskih otrok in kot organizator še vedno aktualnih Extempor.
Diplomiral je na ALOU leta 1979 pri prof. Janezu Berniku, dve leti kasneje pa je pri njem opravil še specialko. Prvič je v sklopu GBJ razstavljal v Lamutovem salonu leta 1981 s še jasno prepoznavnimi krajinami in tihožitji v umerjenih odtenkih. V salon se je vrnil leta 1996 z utrjeno samosvojo likovno govorico, kjer v ospredje stopa barva. Vmesnem času je raziskoval tudi figuraliko in upodabljal kostanjeviško tradicionalno pustovanje v ciklu Praznovanje šelme/Šelmarije (1984–1986), vendar ga primarno poznamo kot abstrakcionista, ki se z močnimi barvnimi kontrasti še vedno spogleduje s krajino. Podal se je v gestualno slikarstvo in z uporabo ogromnih slikarskih lopatic aktiviral celotno telo, nakar se je umaknil od fizičnega poseganja v delo in izumil »kapljevine« – dela, ki se izslikajo sama. Kasneje se je posvečal tudi prostorskim postavitvam z vrhuncem prav v samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki leta 2004. Deset let po razstavi v cerkvi je razstavljal tudi v Lapidariju, ki ga je spremenil v plašč dobrega moža Krispana. Njegova dela izžarevajo optimizem in v divjih vrtincih barv spajajo moč narave, starodavne rituale in lokalno mitologijo z intimnimi svetovi.
Foto: Jaka Babnik, arhiv GBJ