Jože Marinč je predstavnik tiste generacije, ki je v zadnji četrtini dvajsetega stoletja v slovenski umetnosti utrdila estetiko visokega modernizma.
*
V tej prvenstveno abstraktni smeri ni šlo več za opozicijo figuralike in abstrakcije, ki je ob nastopu abstraktne umetnosti dobila pomen politične polarizacije, temveč za prepričanje, da je z oblikami in barvami mogoče izraziti človekova najgloblja in najbolj pretanjena občutja. Ne občutja človeške vrste temveč čustvovanja in najintimnejše izkušnje posameznika, ki v umetniškem ustvarjanju išče sebi lasten in prepoznaven izraz. Doživetja in izkušnje edinstvene, enkratne in neponovljive človeške psihe so dobila v zahodni kulturi posebno mesto, postala so družbena vrednota, vredna občudovanja in podoživljanja.
V Marinčevem zadnjem ustvarjalnem obdobju se srečujemo s kapljevinami, s tehniko, ki je slikarjev lastni izum in nam še ni dan vpogled v način nastajanja njegovih zadnjih del.