IZBRANA DELA IZ STALNE ZBIRKE
>> Kustosa: Marko Košan in Jernej Kožar
Akademski slikar Štefan Planinc (1925–2017) se je v ustvarjalnem loku od začetka šestdesetih let dalje zavihtel na prestol fantastičnega in nadrealističnega slikarstva na Slovenskem. Likovni pripovedovalec, ki mu ni nikoli primanjkovalo izpovedne sape, je ustvaril domala brezbrežen likovni opus slik velikega, srednjega in majhnega formata, ki ga dopolnjuje ogromen risarski korpus v najrazličnejših tehnikah. Od leta 2005 je v reprezentativnem izboru donacije, sestavljene iz 133 slik na platno, 274 del na papirju in 198 originalnih knjižnih ilustracij, skupaj torej obsega kar 605 likovnih del, shranjen v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Tokratna postavitev izbranih del se osredotoča na slike večjega formata, ki so nastale v osemdesetih letih preteklega stoletja.
Življenje Jožeta Tisnikarja (1928–1998) se je končalo leta 1998 v tragični prometni nesreči ravno v času, ko je z veliko retrospektivno razstavo ob jubileju sedemdesetletnice v slovenjgraški Koroški galeriji likovnih umetnosti doživel največji triumf svoje umetnosti. Samosvoja, neponovljiva in neposnemljiva likovna zgodba trpkega tipanja po končnih resnicah človekove eksistence je ostala neusahljiv vrelec navdiha za snovanje novih projektov, osredotočenih na eno izmed osrednjih zbirk slovenjgraške galerije z naslovom »HOMMAGE TISNIKARJU«, ki si jo je zamislila umetnostna zgodovinarka in tedanja direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Milena Zlatar, v spomin na velikega slikarja pa združuje dela slovenskih in tujih ustvarjalcev sorodne umetniške poetike. Aktualna postavitev poleg izbranih Tisnikarjevih del vključuje še slike, grafike, fotografije in kipe Valentina Omana, Hermanna Falkeja, Tine Dobrajc, Natalije Šeruga Golob, Vladimirja Veličkovića, Hermana Pivka, Tihomirja Pinterja, Metoda Frlica in Mirsada Begića.
Za tokratno postavitvi del iz zbirke Bogdana Borčića (1926–2014) smo izbrali slike iz osemdesetih let in pa slike iz začetka 21. stoletja, ki predstavljajo končno točko Borčićevega minimalističnega slikarstva. Od tu naprej se Bogdan Borčić postopoma vrača k upodabljanju, kar se kaže tudi v tem, da slike mimo indiferentnih naslovov, kot so »Enotni prostor tonskega kontrasta«, »Odvzemanja«, »Organizacija slikovnega polja/vertikalni pasovi«, »Isti svetlostni ton« in »Beli T« dobijo povsem konkretne, kot sta: »Matisse v New Yorku« in »Porte fenetre«. V delih, ki so pred nami, lahko razberemo Borčićev izjemen občutek za barve in njih medsebojno učinkovanje. V opusu Bogdana Borčića radikalna geometrija nastopa na slikah, kjer slikar učinek barve stopnjuje s sestavljanjem različnih barvnih polj. S tem preizkuša našo sposobnost dojemanja barvnih odtenkov. Barvna polja ponekod omeji s črto, ki na sliki »Odvzemanja« celo reliefno izstopi iz slike. Črta je v tem primeru označevalec, ki v povsem izpraznjenem svetu abstrakcije minimalizma predstavlja precedens. Ta na videz nepomemben detajl tukaj pomeni prestop v svet upodabljanja. Črta je poleg barve tisti primarni označevalec, ki v naših mislih takoj sproži asociativni tok.
Umetnost Pina Poggija (1939) je prežeta s političnim udejstvovanjem in družbeno angažiranostjo ter je tudi sredstvo za dokazovanje njegove politične drže, obremenjenosti z aktualnim dogajanjem v družbi. Poimenoval jo je Arte Utile in ta obsega AU proces, AU environment, AU alfabet in AU knjige umetnika. Poleg teh Pino Poggi ustvarja še performanse, skulpture in poezijo. Na podlagi idej modernističnih avantgard je v sredini šestdesetih, ko se je zdelo, da lahko tudi umetnost aktivno vpliva na politično dogajanje v družbi, Pino Poggi razvil idejo Arte Utile in skozi to AU (Arte Utile) proces. AU proces je potekal v štirih fazah: 1. faza: iniciacija; 2. faza: socialni razvoj; 3. faza: konfrontacija, analiza. V četrti, zadnji fazi, imenovani metamorfoza, se ti AU listi razrežejo in shranijo v posebne zaboje. In to je končni rezultat AU procesa, ki se ga lahko tudi razstavi v muzeju ali galeriji. AU proces je nasprotje običajne umetnosti, umetnosti, ki predstavlja in upodablja. Pino Poggi se kot že nekateri pred njim distancira od nje, celo do te mere, da se preimenuje iz umetnika v utilista.