Predavatelja na podlagi arhivskega gradiva in drugih virov pojasnjujeta interes komunistične partije za prevzem te narodne organizacije in vzroke za njeno ukinitev po 2. svetovni vojni, čeprav so bili sokoli po uradnem tolmačenju zgodovine ena od treh ključnih ustanoviteljic Osvobodilne fronte.
Sokoli so bili od leta 1863 najmočnejša nosilna organizacija kulturne in politične zavesti slovenskega naroda. Izjemnega pomena je bilo njeno vzgojno delo med mladino, čeprav je dejansko skrbela za domovinsko, telesno, moralno in demokratično vzgojo vsega njenega članstva. Pri prevzemanju Sokola s strani komunistične partije je šlo za spopad dveh različnih ideologij, ki je povzročil razkol med sokoli in bratomorno vojno. V končni posledici je bila plod tega spopada tudi ukinitev Sokola.
Zanimivo je dejstvo, da so sokole prepovedali in ukinili vsi totalitarni režimi 20. stoletja. Po drugi svetovni vojni je bilo ustanovljeno telesnovzgojno društvo (TVD) Partizan, ki pa ni bil naslednik Sokola, saj je bilo društvu omogočeno le delovanje na področju telesne vzgoje. Sokolsko ikonografijo je komunistična oblast uporabljala predvsem za vzpostavitev in ohranjanje kulta osebnosti maršala Tita. Tako se je prisvojila idejo štafete, ki so jo že leta 1934 v čast kralju Petru I. izvedli sarajevski sokoli, prisvojila pa si je tudi množične nastope, ki so jih prirejali na dan mladosti.