Hyacinthe Klosé – klarinetist in skladatelj
Mentorji:
prof. Jože Kotar
doc. Jurij Hladnik
asist. Peter Kuder
Spored:
Solo št. 2 v B-duru za klarinet in klavir
Emma Pavičin , 2. letnik
Solo št. 3 v Es-duru za klarinet in klavir
Miljana Ivanović , 3. letnik
Solo št. 5 v Ges-duru za klarinet in klavir
Diana Marković , 1.letnik MA
Solo št. 6 v Es-duru za klarinet in klavir
Miran Vojvodić , 1. letnik
Solo št. 7 v g-molu za klarinet in klavir
Ana Krapež , 2. letnik
Solo št. 9 v Es-duru za klarinet in klavir
Mykhailo Horiainov , 2. letnik
Solo št. 10 v a-molu za klarinet in klavir
Manca Rozmarič , 2. letnik
Solo št. 12 v Es-duru za klarinet in klavir
Boško Jović , 1. letnik
Solo št. 13 v g-molu za klarinet in klavir
Kika Szomi Kralj , 1. letnik
Solo št. 15 v C-duru za klarinet in klavir
Lucija Dujmović , 1. letnik MA
Pri klavirju:
Nika Tkalec , višja strokovna sodelavka
Luca Ferrini , strokovni svetnik
Hyacinthe Klosé je bil francoski klarinetist, skladatelj in pedagog, katerega dosežki na področju izobraževanja in razvoja klarineta so pustili globok pečat v zgodovini klasične glasbe.
Rodil se je leta 1808 na otoku Krf, ki je takrat spadal pod Napoleonovo cesarstvo. Čeprav o njegovem otroštvu ni veliko podatkov, lahko domnevamo, da je okolje, bogato z nacionalnimi tradicijami in kulturnimi vplivi, vzbudilo njegovo zanimanje za glasbo. V mladosti se je preselil v Pariz, kjer je začel svojo kariero kot klarinetist. Prve korake je naredil kot član orkestra Kraljeve garde, kjer je pokazal izjemno tehnično znanje. Ta izkušnja mu je omogočila, da je utrdil svoje sposobnosti in se povezal s profesionalnim glasbenim okoljem, kar je postalo temelj njegovega nadaljnjega razvoja.
Leta 1831 je vstopil na Pariški konservatorij, kjer je študiral pri Frédéricu Berru, enem najvplivnejših učiteljev tistega časa. Študij na konservatoriju je bil prelomnica v njegovi karieri. Po zaključku izobraževanja je postal vodja pihalnega orkestra in učitelj na Vojaški glasbeni šoli, kar mu je omogočilo nadaljnji razvoj in nastope kot solistu. Sodelovanje v orkestru Italijanske opere kot drugi klarinetist je predstavljalo pomemben korak na njegovi umetniški poti. Leta 1841 je po odhodu Ivana Müllerja postal prvi klarinetist tega orkestra, kar je potrdilo njegov status enega najboljših glasbenikov.
Leta 1838 je po smrti svojega mentorja Berra prevzel mesto profesorja na Pariškem konservatoriju, kjer je deloval več kot trideset let. V tem času je vzgojil številne vrhunske klarinetiste, med katerimi so bili Cyrille Rose, Auguste Périer, Paul Jeanjean in drugi pomembni klarinetisti. Klosejev učenec je bil tudi Charles Frederic Selmer, oče Henrija Selmerja, ustanovitelja znamenitega podjetja Selmer Paris.
Klosé ni le poučeval tehničnih spretnosti, ampak je spodbujal tudi ustvarjalno razmišljanje, kar je njegovim učencem omogočilo, da so postali vodilni izvajalci in učitelji. Njegovo didaktično delo »Méthode complète de clarinette« je postalo temelj glasbenega izobraževanja po svetu. Učbenik, razdeljen na pet delov, je bil tako priljubljen, da so ga uporabljali celo pri pouku saksofona, kar potrjuje njegovo univerzalnost in vrednost.
Klosé je bil prav tako znan po izboljšavah oblikovanja klarineta, pri čemer je uporabljal principe, ki jih je Theobald Boehm uvedel pri svojem inovativnem delu na tipkah flavte. Od leta 1839 do 1843 je sodeloval z Louisom-Augustom Buffetom, prav tako njegovim učencem, strokovnjakom za izdelavo inštrumentov, da bi ustvaril t. i. Boehmov sistem klarineta. Današnje znano ime Buffet Crampon je nastalo z združitvijo priimkov Louisa Buffeta in njegove žene Zoé Crampon.
Poleg pedagoškega dela je Klose pustil pomemben pečat tudi kot skladatelj. Napisal je več del za klarinet, med drugim fantazije na teme iz oper. Ta dela so postala pomemben del repertoarja klarinetistov in pripomogla k popularizaciji instrumenta v klasični glasbi. Njegove skladbe združujejo tehnično zahtevnost z izrazno globino, kar dokazuje njegovo mojstrstvo tako kot izvajalca kot skladatelja.
Leta 1864 je bil odlikovan z redom Častne legije, kar je poudarilo njegov prispevek k razvoju francoske glasbe. Njegovo ime je postalo sinonim za inovativnost in vrhunsko pedagoško znanje. Čeprav je umrl leta 1880, njegovo delo še vedno živi — Böhmovi klarineti, njegovi učenci in metode poučevanja še danes navdihujejo nove generacije glasbenikov.
Njegove inovacije niso le spremenile umetniški potencial klarineta, ampak so tudi utrdile status klarineta kot osrednjega instrumenta v simfonični in komorni glasbi.
V zadnjem obdobju se s Klosejem spoznavamo le z njegovimi etudami, predvsem na nižji in srednji stopnji. Zato smo se odločili, da predstavimo njegove skladbe, ki so bile sredi 19. stoletja temeljni repertoar za vse klarinetiste. Med letoma 1844 in 1875 so bila ta njegova dela obvezna ob zaključku študija na Conservatoire National Supérieur de Musique et de Danse de Paris (CNSMDP).