Kakšno je sodobno razmerje med filozofijo in humanistiko, če slednjo razumemo kot zbirni izraz za različne vednosti, ki preučujejo človeškost človeka, njegovo umetnost, družbene institucije, kulturno pogojenost, religioznost itd.?
V duhu renesančnega humanizma se tako najprej lahko vprašamo – kakšen je naš sedanji humanistični ideal univerzalne človeškosti in s tem človeškega dostojanstva?
Kako misliti našo družbenost v kontekstu humanistične opredelitve človeka kot bitja govora (l ogos ), ki se mu globlje pojmovno razumevanje sveta razkriva le skozi medosebno besedno jezikovno komunikacijo?
Kako nas danes k iskanju človeškega smisla nagovarja stari delfski izrek “Spoznaj samega sebe!” – ob tem, kar vemo o evoluciji življenja, obenem pa že ali bomo kmalu sobivali z “živimi stroji”?
Slika: Filozofija sedi okronana v sredi med sedmimi svobodnimi umetnostmi. Ilustracija iz Herrad von Landsberg: Hortus Deliciarum (1180)