»Moja motivacija je učiti se od Plesa, to se pravi, učiti se od kolegov_ic plesalcev. Pri takšnem pristopu začne hierarhično razmerje med koreografom in plesalci, ki seveda obstaja in je del družbenopolitičnih struktur, razpadati. Patriarchy sucks!«
Tako je Matej Kejžar dejal v intervjuju ob prejemu prestižne nagrade Hrvatskog glumišta za predstavo House Bolero.
V istem zamahu se je Kejžar lotil še generacijske hierarhije. S House Bolerom tako vstopimo v transgeneracijski umetniški eksperiment, ki se osredišča okrog vprašanja: kako se učiti od Plesa? V predstavi sodelujejo plesalke in plesalci, stari med 21 in 69 let. »Zanimalo me je, kako pisati zgodbo o plesu skupaj s plesalci, ki plešejo dvajset let dlje od mene (pure respect!), ter hkrati z mlajšimi, ki se zdijo izrazito entuziastični in radovedni«, nadaljuje Kejžar: »Tako smo razvili Boleru lastno dikcijo.«
Razvijali so jo ob skupni diskusiji in individualnih pogovorih. Pogovor se kot osnovni gradnik civilizacije v House Boleru spne z nestabilnostjo plesa in s strastjo telesa do plesa, plesalci razvijajo niansirane načine telesne prisotnosti, to pa vodi v vselej nova vprašanja in celo namiguje na vznemirljivo (a nikdar zakoličeno) definicijo plesa kot sile, ki izziva sleherni poskus normalizacije tako v družbi kot v umetnosti.
V predstavi House Bolero sodelujejo plesalci ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, nastala pa je na pobudo Veleposlaništva Republike Slovenije v Bruslju ter s podporo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Projekt je plod širokega, ustvarjalnega in »brezmejnega« povezovanja med umetniki, institucijami in skupnostjo.