Histerični ( Hysteria , Nemčija, 2025, 104 min.)
Nemški režiser turških korenin je ustvaril napet in nepričakovanih zasukov poln triler za naše histerične čase.
Režija: Mehmet Akif Büyükatalay
Scenarij: Mehmet Akif Büyükatalay
Fotografija: Christian Kochmann
Glasba: Marvin Miller
Montaža: Denys Darahan, Andreas Menn
Igrajo: Devrim Lingnau (Elif), Mehdi Meskar (Said), Serkan Kaya (Yigit), Nicolette Krebitz (Lilith), Aziz Çapkurt (Mustafa), Nazmi Kirik (Majid), Tony Attallah (statist), Lola Klamroth (asistentka režiserja)
Produkcija: filmfausta (Nemčija), Zweites Deutsches Fernsehen (ZDF – Nemčija)
Festivali, nagrade: Berlin 2025: nagrada mreže Europa Cinemas; Hamptons 2025: nagrada zlata morska zvezda – posebna omemba za najboljši pripovedni film; Hajfa 2025; Istanbul 2025; Edinburg 2025; Atene 2025; Leiden 2025
Distribucija: Demiurg
Odziv občinstva: skromen, a naklonjen
Odziv kritike: še zelo skromen, a povečini naklonjen
Žanr: psihološki triler
Zanimivosti
Verjetno ni presenetljivo, da se Mehmet Akif Büyükatalay, nemški režiser turških korenin, prek svojih del usmerja predvsem k vprašanjem identitete, pripadnosti in družbenih napetosti, ki vzniknejo v trenutkih krize. Te teme so stalnica njegove sicer še kratke, a intenzivne ustvarjalne poti, posejane tako s kratkimi filmi kot igranimi celovečerci. V prvencu, filmu Oray (2019), so se spojile v kratkih formah načete teme in se zgostile v tistem presečišču, v katerem se v posameznikovem življenju prepletajo muslimanska identiteta, nemško družbeno okolje in skupnost, katere delovanje v veliki meri usmerjajo predsodki. To isto presečišče pa vstopi tudi v njegovo naslednje celovečerno delo, film Histerični , pri čemer pa Akif Büyükatalay naredi še korak dalje: priča smo svojski zaostritvi, pravzaprav stopnjevanju, saj avtor omenjene tematske nastavke vpne v žanrski okvir ter jim s tem vcepi še dodatni, psihološki naboj, medtem ko gledalcu na formalni ravni ponudi fascinanten film-o-filmu, ki se poigrava z vprašanji o prilaščanju podob, reprezentaciji ter tem, kdo si pravzaprav lasti pripovedni narativ.
Zgodba
Med snemanjem filma o rasističnih napadih, ki so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pretresli Nemčijo, se na prizorišču nenadoma pojavi zažgani izvod Korana. Nad celotno produkcijo se prično zbirati temni oblaki, medtem ko se v člane filmske ekipe naseli nemir. Se resnično med njimi nahaja posameznik, ki je zmožen takega dejanja? In kdo bi lahko to bil? Dvigne se val obtožb in protiobtožb, ki mlado, malce naivno asistentko, 24-letno Elif, posrka vase. Še preden se povsem jasno zave, kaj se dogaja, se Elif zaplete v nevarno mrežo skrivnosti in laži, s tem pa tudi v središče zarote.