Razstava Hane Stupica Med svetlobo in sencami v stolpu na gradu Rajhenburg zajema njene ilustracije Schönwerthovih pravljic, Zajčkove hišice in Zgodbe za vina Fedora.
Ilustracijo neločljivo povezujemo z zgodbo, delom, na katerega se nanašajo, vendar se je pomen ’slike v knjigi’ razvil šele v 19. stoletju, sam izraz sicer pomeni ponazoriti, izpeljan pa je iz latinskega za svetlobo – razsvetliti. Umetničnine ilustracije na razstavi v zaživijo v svojem samostojnem pomenu, ne glede na to, ali poznamo dela, za katera so nastale.
V spodnjem delu stolpa so razstavljene ilustracije Schönwethovih pravljic. Prevladujejo močne modre in rdeče barve, ki se prepletajo z lestvico sivin, risba je natančno izrisana, vsako delo posebej pa vsebuje premišljene detajle in poze. Delujejo groteskno igrivo, avtorica črpa navdih iz renesančnih in baročnih del ter jih preoblikuje s svojim lastnim umetniškim izrazom. Liki segajo iz svojih okvirjev, prebijajo svoje omejitve ter nas nagovarjajo. Potegnejo nas v doživljanje globljih čustev, lahko bi rekli skorajda arhetipov, ki se skrivajo v vsakemu posamezniku, vendar si v svojem hitrem vsakdanjiku ne dovolimo vedno časa, da se jim posvetimo in jih osvetlimo, ponavadi jih skrivamo nekje v senci naše podzavesti.
Ko se vzpnemo v drugi del razstave, nas obdata večja igrivost in optimizem. Najprej so razstavljene ilustracije Zajčkove hišice. Živalski liki segajo k nam, ne več prek okvirja, ampak ’raztrgajo’ papir in se udejanjajo. Nagovarjajo nas s svojo pristnostjo, živahnostjo, optimizmom in medsebojno pomočjo. Barvno zasičenost rdeče in modre omilijo toni rjave, je rahlo bolj zamolkla, a še vedno zvesta umetničnemu izrazu. V zadnjem delu razstave so ilustracije Zgodbe za vina Fedora (Tetoviranec, Šepavec in Prijatelja). Človeški liki v dinamičnih pozah, prepleteni s trtami, pripovedujejo vsak svojo zgodbo. V ilustracijah je ujeta skladnost barve vina in trte, vidijo se duhovitost, natančnost in izpiljenost likovne materije.
Ilustracije na razstavi nas popeljejo po spektru življenjskih občutenj, tudi tistih, ki jih težje ubesedimo. Risba ponuja možnost izraza neizrekljivega. Ko krožimo po prostoru vedno znova ponavljamo cikel enakih, a hkrati drugačnih občutenj, od strahu do veselja in vsega vmes – tako kot naša doživljanja, nas tudi ilustracije na razstavi popeljejo na potovanje med svetlobo in sencami.
O AVTORICI
Hana Stupica se je rodila leta 1988 v Ljubljani. Obiskovala je umetniško gimnazijo likovne smeri na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, hkrati pa tudi Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana. Študirala je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, smer vizualne komunikacije, kjer je diplomirala leta 2016.
Leta 2014 je prejela nagrado Hinka Smrekarja, najvišje slovensko priznanje na področju ilustracije, za slikanico Rokavička. Na Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu so ji podelili posebno priznanje za najboljšo ilustracijo v oglaševanju, za Sladico (2017) in za ilustracije za vina Fedora (2018) – Zgodbe za vina Fedora (Tetoviranec, Snubev, Šepavec in Lovec). Za slednje je dobila tudi plaketo Hinka Smrekarja na 13. Slovenskem bienalu ilustracije leta 2019 in nagrado brumen na 9. Bienalu slovenskega oblikovanja Brumen.
Svoja dela razstavlja doma in v tujini, oblikovala pa je tudi likovno zasnovo za lutkovno predstavo Zajčkova hišica v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
Besedilo: Monika Škrabec
Razstava je nastala v sklopu festivala Reaktor.