petek, 21. november, ob 20:00
dvorana Glasbene šole Cerkno
vstopnice: 9 € predprodaja / 12 € na dan koncerta
Foto: promo / Peter Zakrajšek
Foto: promo / Peter Zakrajšek
Hamlet Express (SI)
poetično kantavtorstvo v rockovski preobleki
Andraž Polič (glas, ak. kitara)
Blaž Celarec (bobni, tolkala, glas)
Gregor Cvetko (bas kitara, glas)
Miha Petric (ak. kitara, el. kitara, efekti)
Luka Gluvić in Zasedba (SI)
blues, folk in country po slovensko
Luka Gluvić (glas, ak. kitara)
Peter Zajc (ak. kitara, mandolina)
Dejan Markič (el. bas)
Andrej Jerman (orglice)
Na zadnjem letošnjem koncertu iz cikla Keltika se bosta predstavili dve slovenski zasedbi, Hamlet Express ter Luka Gluvić in Zasedba, ki gojita samosvoj pristop k modernemu šansonu, kantavtorstvu in uglasbeni poeziji. Kvartet Hamlet Express sestavljajo glasbeniki, znani iz drugih zasedb raznorodnih žanrov od rocka do jazza, vodi pa ga pesnik in avtor vseh skladb ter besedil Andraž Polič. Kvartet, ki deluje več kot 20 let, svoj izraz imenuje »izvirna zmes šansona in jazza z avtorskimi besedili« ter »fusion glasbenih stilov na relaciji Pariz–Istanbul«. Zasedba, ki je leta 2024 objavila šesti album Fantom svobode , je tudi odigrala Poličevo glasbo za več gledaliških predstav. Luka Gluvić, čeprav besedila piše in jih zapoje v slovenščini, črpa iz tako imenovane americane, žanra, ki je v sebi zaobjel številne ameriške sloge, od tradicionalnega folka in bluesa prek rocka do countryja. Kot svojega vzornika navaja leta 1997 preminulega kultnega kantavtorja Townesa Van Zandta, znanega po tenkočutnih in melanholičnih pesmih. Gluvićev raskav glas, skupaj z aranžmaji, spominja tudi na zgodnji izraz Toma Waitsa. »Gluvić se je v zadnjem slabem desetletju povzpel na sam vrh našega samospevskega Parnasa in s seboj prinesel še izročilo t. i. americane, glasbene zgodovine juga ZDA,« je v recenziji minialbuma Jaz nisem ta napisal Matej Krajnc.
Zasedba Hamlet Express se ne navezuje na gledališče le v imenu, saj je nastala prav v okviru produkcije predstave Schneewittchen After Party režiserja Ivice Buljana. K sodelovanju pri predstavi, ki so jo izvedli leta 2002 v Dubrovniku, je nastajajočo zasedbo povabil skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar. Takratni trio (Polič, Celarec, Cvetko), ki je priredil in odigral nekaj starejših Poličevih songov, se je naslednje leto za snemanje prvenca Moje mesto razširil v kvartet, saj se je bendu pridružil klasični kitarist Anže Palka. Slednjega je nato za nekaj časa zamenjal električni kitarist Andraž Mazi, občasno pa so s Hamlet Expressom sodelovali znani inštrumentalisti in pevci, kot so Boštjan Gombač, Vasko Atanasovski, Breda Krumpak, Ana Vipotnik in Nataša Burger. V letu izida prvenca je bend ustvaril glasbo in songe za otroško predstavo Mojca Pokrajculja v produkciji Mini Teatra in veliko nastopal s predstavo po evropskih festivalih. Kljub Poličevi selitvi v Prago je bend še vedno veliko nastopal, tudi v tujini (Dunaj, Moskva, Caracas) pa tudi v sklopu predstave Schneewittchen After Party . »Hamletovci« imajo za seboj tudi dva nastopa na Izštekanih in v Klubu Cankarjevega doma, kjer so nazadnje leta 2024 predstavili zadnji album Fantom svobode .
Čeprav se danes Luka Gluvić posveča glasbi z vplivi ameriškega bluesa, folka in countryja, je bil nekoč v svojem domačem kraju kontrabasist v Big Bandu Grosuplje in je vodil jazzovski kvintet, za katerega je tudi skladal. Kantavtorska pot, ki jo danes neguje, pa je bila na začetku drugačna, saj je pod umetniškim imenom From The Balcony v letih 2015 in 2016 objavil pet minialbumov v angleščini. Od leta 2017 albume s slovenskimi besedili objavlja pod svojim imenom in pri svoji založbi Bandini Records. Ime založbe je povzel po liku iz romanov kultnega ameriškega avtorja Johna Fanteja, ki ga je naš kantavtor opeval tudi v pesmi Počakaj do pomladi, Bandini (naslov je enak enemu Fantejevih romanov). Ko je Gluvić leta 2021 objavil cedejko Antologija s posnetki z digitalnih izdaj med letoma 2017 in 2020, je Matej Krajnc v spremni besedi o njegovem prehodu iz angleškega v slovenski jezik zapisal, da je Gluvić »začel vnovič raziskovati širjave izročila ameriške glasbe in jo povezovati s tukajšnjim jezikom, štimungo in izročilom«, ter dodal »slovenščina, ki veje iz njegovih pesmi, ni zgolj neka lirika, kot je lirik dandanes tisoč in sto … gre za vizijo glasbenika, ki se je zavezal jeziku«.