Slovenci smo z gorami tesno povezani, saj so te skozi čas postale temeljni del naše identitete. Radi se predstavljamo kot gorski oz. alpski narod, čeprav geografski kazalci tega ne potrjujejo – visokogorski svet zavzema le približno 2,5 % slovenskega ozemlja. Kljub temu smo v grb in zastavo postavili Triglav, najvišjo slovensko goro, ki je postala naš osrednji narodni simbol.
V predavanju bomo pogledali, kako in zakaj se je oblikovala ta percepcija gorskosti: od »boja za gore« v 19. stoletju, ko so se Slovenci spopadali z nemškim in pozneje italijanskim prisvajanjem gora, do odmevnega dejanja Jakoba Aljaža leta 1895, ko je na vrhu Triglava postavil stolp kot jasno narodno znamenje. Prav ta dejanja so utrdila zavest o gorah kot prostoru slovenstva. Danes so gore tako za Slovence ne le kraj rekreacije, ampak tudi močan simbol, ki nas povezuje in definira kot narod.