Betka Hutinski, info@knjiznica-celje.si, 03 4261710.
Pozno jeseni je na prostranem polju ostala ena sama buča. Buča, ki je bila tako zelo velika, da je ni bilo moč premakniti – Buča debeluča. Zdolgočasena in premražena je z veseljem čez zimo v svoje zavetje sprejela male gozdne živali in jih s pomočjo otrok ubranila pred tistimi, ki so jih ogrožali. A spomladi je buča spet ostala sama. Nič več ni bila trda kot jeseni in ko je nanjo sedel medved se je slišalo le še resk, tresk, resk in od Buče debeluče ni ostalo nič. Ali pač?