Mlada totalitarna oblast se je po vojni zbala jezuitov, ki so imeli dobre stike marsikje po svetu, tudi v deželah, kamor je ubežala slovenska politična emigracija. Obtožili so jih sovražne dejavnosti, zmontirali sodni proces in jim vzeli dom duhovnih vaj ter cerkev v Zrinjskega ulici v Ljubljani. Kdo bi potreboval velikansko, hladno, posvečeno, lastniško sporno in neakustično zgradbo? V cerkev so poslali Leninu najljubšo umetnost – film. Ubili so več muh na en mah: filmarjem ni bilo treba graditi dragega ateljeja, jezuitom so naložili zelo neprijetno pokoro, cerkvi pa pokazali primer ideološke odločnosti.